Virtuozno, strastno in prikupno

Na mednarodnem srečanju saksofonistov SAXGO, festivalu z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, je v petek nastopil ameriški saksofonist Patrick Bartley Jr., podkrepljen z Big Bandom RTV Slovenija.

KROMBERK > 25. edicija srečanja SAXGO poleg mednarodnega tekmovanja saksofonistov obsega predvsem festival SAXGO22, na katerem se bo še do petka zvrstilo skupno sedem koncertov. Program sta zasnovala umetniška vodja festivala Jan Gričar za klasični ter Boštjan Simon za jazzovski repertoar.

Vrhunski skupaj na odru

Prva dva dogodka letošnjega festivala sta zazvenela na ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici. 28. junija je nastopil trio mladih italijanskih glasbenikov: saksofonist Filippo Orefice, kontrabasist Michele Montolli in bobnar Marco D’Orlando, 29. junija pa zasedba Fish-Scale Sunrise, v kateri igrajo nizozemski saksofonist Ab Baars, slovenska pianistka Kaja Draksler in kanadski basist Joe Williamson.

Prvo etapo letošnjega festivala SAXGO22 so tako tvorili trije jazzovski koncerti. Sklenil jih je spektakel, ki smo mu prisluhnili na prvi julijski večer, v idiličnem ambientu amfiteatra ob gradu Kromberk. Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, organizatorja festivala, je ponosno napovedala nastopajoče. Na oder je prispel ter se slovenskemu občinstvu prvič predstavil ameriški saksofonist Patrick Bartley Jr., za okrepitev pa je poskrbel Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča. Šlo je za resnično zgodovinski dogodek, kajti najuglednejša slovenska jazzovska zasedba je gostila enega trenutno najbolj cenjenih jazz saksofonistov na svetu, ki je tokrat prvič nastopil v Sloveniji.

Patrick Bartley je multiinstrumentalist in skladatelj, doma s Floride, a je večino poklicne poti preživel v New Yorku, kjer je tudi diplomiral na Manhattan School of Music. Med njegovimi mentorji je bil tudi priznani saksofonist Melton Mustafa Jr., s katerim je pri komaj 17 letih ustvaril svoje prve posnetke. Bil je tudi najmlajši nastopajoči na festivalu Jazz in the Gardens v mestu Miami Gardens. Trenutno nastopa z dvema bendoma: z XD 7, jazz-fusion skupino s širokim navdihom, ter s punk-jazz kvintetom The Arsonists.

Od Hancocka do Privška

Skoraj do zadnjega sedeža poln avditorij, gozdiček ob kromberškem gradu in okoliške vinograde je izpolnil sijajno blesteč, razkošno večplasten in barvit ter skladno uravnovešen zven Big Banda RTV Slovenija. Ponaša se s solisti, ki se zlahka postavijo ob bok resnično izvrstnemu Bartlyju.

Njegov nastop je očaral na več ravneh: Bartley iz svojega glasbila izvablja enkratno mehak, prefinjeno oblikovan in obarvan ton, ki ga s popolnim nadzorom prilagaja vsakem tonu in frazi svoje (kot se zdi) nepresahljive inventivnosti. Bravurozna tehnika mu omogoča oblikovanje bodisi izrazito virtuoznih bodisi mestoma genialno strnjenih, redkobesednih, a močno povednih improviziranih solističnih pasaž. Njihov slog in temperament Bartley vsakič posrečeno prilagodi značaju skladbe in aranžmaja, kar priča ne le o njegovi muzikalnosti, temveč tudi o skromnosti: zvok svojega glasbila harmonično zrašča z zvokom orkestra ter ne postavlja sebe v prvi plan, čeprav se temu zaradi briljantnosti pravzaprav ne more izogniti.

Bartley je občinstvu namenil tudi nekaj besed, ki so ga - tako kot njegova glasba - razodele kot neposrednega, iskrenega in preprosto prikupnega umetnika, glasbenika, človeka.

Spored se je začel z nizom standardov, tudi s Tell Me a Bedtime Story Herbieja Hancocka. Sledile so Bartleyjeve avtorske skladbe, Without a Name Some Prosper in Tapestry sta svetovno premiero doživeli ravno na tem koncertu. Prva je nežna, čustvena kontemplacija o umetniški rasti in iskanju ustvarjalne identitete, stvaritev iz študentskih dni. “Tapiserija” pa se je s svojo barvitostjo in povednostjo izvedbe popolnoma zlila s prijetnim vzdušjem poletnega večera in prisotne nepozabno ovila. Spored je, kot poklon Jožetu Privšku, sklenila njegova priredba skladbe Cherokee Raya Nobla.

Koncert je sicer ostal zvest slogovnim smernicam standardnega bigbandovskega jazza. Ni ga skušal slogovno nadgraditi - nadgradil, pravzaprav glorificiral, ga je s kar najvišjo kvaliteto muziciranja, prežetega s strastjo in navdihom. TAKO se to dela. TO je Jazz. TO je Muzika.

---