Sergio Tavčar: “Še nikomur ni uspelo spremeniti purana v orla”

Pred prijateljsko tekmo med Italijo in Slovenijo smo se pogovarjali s Sergiom Tavčarjem, legendarnim športnim novinarjem in komentatorjem na Televiziji Koper-Capodistria.

TRST > Sergio Tavčar se je pred tremi leti upokojil, a košarko in ostali šport še vedno strastno spremlja.

Začniva pri sobotni tekmi med Italijo in Slovenijo. Michael Jordan je leta 1985 igral na Čarboli. Ali bi bil Luka Dončić, če bi v soboto zaigral, najboljši igralec po Jordanu, ki je nastopil v Trstu?

“To je zelo težavno vprašanje, ker so vrhunski košarkarji tudi v preteklosti že nastopili v Trstu. James Worthy je npr. tu igral kot gost, nekako kot Michael Jordan, ne smemo pa pozabiti na vse jugoslovanske igralce, ki so igrali v Trstu prvenstvene tekme, začenši s Tonijem Kukočem. Dončić pa je nedvomno svetovna klasa, tako da bi lahko bil po Michaelu Jordanu najbrž res najboljši igralec, ki je prišel igrat v Trst.

“Košarka v zadnjih letih ne daje zadoščenja. No, lahko gledam Dončića. Vendar on igra v ligi NBA, meni pa cirkus ni všeč.”

Kakšen je pomen take prijateljske tekme, na kateri ne bo nekaterih italijanskih košarkarjev, ki so šele zaključili prvenstvo, kljub temu, da gre za edino pravo preizkušnjo pred nadaljevanjem kvalifikacij za svetovno prvenstvo?

“Glavna težava je, da še vedno vlada prava zmešnjava pri organizaciji mednarodnih tekem reprezentanc in klubov. Spor med Fibo in ostalimi organizacijami, v prvi vrsti z vodstvom evrolige, je privedel do izredno nelogičnega in polnega koledarja. Težave pa ne bodo rešili, saj je sezona vsekakor preveč natrpana. Sprijazniti se moramo s tem, da bo vse težje usklajevati reprezentančne tekme s klubsko sezono. Zgoditi bi se moralo pravo prestrukturiranje celotne košarkarske aktivnosti, ki pa je ni na obzorju. Tovrstne košarkarske kvalifikacije so prava neumnost, saj reprezentance nastopajo večinoma brez svojih najboljših igralcev, ki so pravkar zaključili sezono in le čakajo, da gredo nekam na morje. V nogometu je vse bistveno enostavneje, ker vsi najboljši nogometaši igrajo v Evropi, ukazuje pa Uefa, tako da je vse usklajeno okoli te krovne organizacije.”

Proti Sloveniji bo Tržačan Gianmarco Pozzecco debitiral kot selektor Italije. Kaj menite o njem?

“Res ne vem, kako se bo ta odločitev obnesla. Dandanes mora biti selektor dober mornar, ki mora nekako pluti in krpati to, kar se krpati da. Reprezentanca nima namreč nikoli dovolj časa za dobre priprave. Ves čas nastopa v različnih postavah, tako da selektor ne more ustvariti prave skupine ali jedra ekipe. Trener mora torej biti dober psiholog, zmeniti se mora, ali bodo košarkarji prišli na priprave, koliko bodo igrali, imeti mora dobre stike z novinarji, podpirati ga mora javnost. V tem je bil Pozzeccov predhodnik Meo Sacchetti zelo sposoben, videli bomo, ali bo uspelo tudi Pozzeccu. Vsekakor je danes tehnično znanje pri vodenju katerekoli državne reprezentance zadnje, kar pride v poštev. Najboljši selektor je tisti, ki mu na najboljši način uspe omejiti škodo.”

“Ameriška košarka je vse skupaj zameglila, tudi v Sloveniji se stara jugoslovanska šola izgublja. Pomembneje je zmagovati v mladinskih ligah, kot pa vzgajati igralce.”

Slovenija ima relativno mlado reprezentanco, povprečna starost italijanske peterke pa je relativno visoka. Kakšno prihodnost vidite za ti dve izbrani vrsti?

“Za Italijane zelo slabo, saj imajo tako slabo strukturirano mladinsko delovanje, da v Italiji dobrih mladih igralcev ne bodo vzgojili. V državi so popolnoma nesposobni pri vzgoji mladih upov. Sicer je v Italiji več mladih, ki so nadarjeni, se pa ne razvijejo, ne po tehnični plati ne značajsko. Ni naključje, da so številni italijanski igralci, ko igrajo v Italiji, dobesedno smešni, ko pa se odpravijo v tujino, kar naenkrat postanejo dobri košarkarji. Naj omenim le Nicoloja Mellija, Simoneja Fontecchia in Micheleja Vitalija. Slovenija žal stopa po podobni poti. Ameriška košarka je vse skupaj zameglila, tudi v Sloveniji se stara jugoslovanska šola izgublja. Pomembneje je zmagovati v mladinskih ligah, kot pa vzgajati igralce. Priznam, da sem zelo v skrbeh. Pozitivno pa je, da imajo v Sloveniji veliko manj pomislekov, ko mladega igralca pokliče tuj klub. Tu pa ne mislim le na Dončića, ki je odraščal v Madridu. Tudi Žiga Samar, Jan Vide in Urban Klavžar, ki so nadpovprečni talenti, igrajo v Španiji. V Italiji se je za podobno pot odločil Matteo Spagnolo, ki je tudi igral v Madridu in je bil zelo dober igralec. Letos je prišel igrat v prvo italijansko ligo in je tu zelo nazadoval.”

Septembra bo na sporedu euroasket. Lahko Slovenija spet cilja na zmago?

“Odvisno bo od tega, kaj bo naredila Francija. Sicer je Slovenija že na olimpijskih igrah dokazala, da je težko premagljiva, ko ima Dončića v ekipi. Luka je tak košarkar, ki ima to sposobnost, da svoje soigralce dvigne na skoraj nepojmljive nivoje. To je nekaj izrednega. Gre za tako dobrega igralca, ki lahko sam naredi ogromno. Glede na lanske olimpijske igre lahko pričakujemo uspešno prvenstvo. Gotovo pa bo Slovenija, dokler bo zanjo igral Dončić, vedno konkurenčna in jo bo težko premagati.”

Mislite, da bi lahko Gorana Dragića prepričali, da uprizori še zadnji ples na eurobasketu?

“Ne, ne bodo ga prepričali. Mislim pa, da je Dragiću žal, ker ni nastopil na olimpijskih igrah.”

Zdajšnji generaciji slovenskih košarkarjev je uspelo osvojiti evropsko prvenstvo, medtem ko v preteklosti, kljub številnim talentiranim košarkarjem, medalje ni bilo. Gre zaslugo za to pripisati le Dončiću in vrhunskemu Dragiću ali je bila ključna sprememba v miselnosti pri mlajših generacijah?

“Prepričan sem, da je neodvisnost prinesla Slovencem tako samozavest, za katero nisem nikoli mislil, da bi jo lahko kdaj imeli. Sam sem to razumel, ko sem pred olimpijskimi igrami v Riu spremljal intervju z judoistko Tino Trstenjak. Na vprašanje slovenskega novinarja, ali cilja na kolajno, je odgovorila: 'Sem svetovna in evropska prvakinja, prva sem na svetovnih lestvicah. Na olimpijske igre grem po zmago, če pa ne bo zlate kolajne, bo to poraz.' Ko je bil Bojan Križaj četrti na olimpijadi leta 1980, je javnost dosežek sprejela kot velik uspeh, medtem ko je v resnici šlo za poraz, saj je bil tedaj od njega boljši le Ingemark Stenmark. Zdaj pa imamo športno plezalko Janjo Garnbret, ki gre v Tokio le po zlato, isto velja za kolesarja Primoža Rogliča, Tadej Pogačar pa gre na Tour zato, da ga osvoji. Slovenci so naredili pravi miselni preskok. Tudi košarkarji so leta 2017 zmagali v finalu proti Srbiji, na tekmi, na kateri se je igralo točko za točko. Take dvoboje je ponavadi Slovenija izgubljala, v Carigradu pa je zmagala s trojko Prepeliča z osmih metrov 40 sekund pred koncem. Slovenija je v preteklosti take koše dobila, ni pa jih dosegala. Takih športnih podvigov so sposobni le veliki in samozavestni športniki.”

Vemo, da niste ljubitelj lige NBA. Pred tremi leti ste ob upokojitvi dejali, da bi se tudi peš odpravili na tekmo Luke Dončića, da pa vam je žal zanj, ker je on preveč inteligenten za soigralce, ki ga ne razumejo in da ima zaradi tega v ligi NBA preveč izgubljenih žog. Ali danes še vedno tako razmišljate?

“Še vedno vztrajam pri tem. Še bolj prepričan sem v to.”

Vas preseneča, da so v prvi peterki letošnje sezone v ligi NBA trije Evropejci oziroma predstavniki balkanske košarkarske šole: Grk Giannis Antetokounmpo, Slovenec Luka Dončić in Srb Nikola Jokić, ki je bil tudi najkoristnejši igralec lige?

“To so še proizvodi zadnjega vala balkanske oziroma najboljše svetovne košarkarske šole, ki se še ni umiril, se pa bo, ker se tudi na Balkanu bližamo smrti košarke. Na Hrvaškem je na žalost že izumrla. Naj spomnim, da smo tam v preteklosti imeli Zadar, Cibono in Jugoplastiko, kje pa je zdaj hrvaška košarka? Ni je. Sam na svetu vidim le še en otok, na katerem se neguje prava košarkarska religija, in to so baltske države, ki še niso izgubile svoje duše. Imajo zelo dobro vzgojene košarkarje, čeprav se v zadnjih letih ni rodil noben pravi večji talent, te pa žal ne moreš ustvariti. Kot pravijo Tržačani: še nikomur ni uspelo spremeniti purana v orla.”

Ko sva se zadnjič pogovarjala, ste dejali, da vas košarka ne zabava več. Bral pa sem, da ste cenili nekaj tekem letošnje evrolige. Vas torej oranžna žoga še zabava?

“Evroliga je dobra. Ko spremljam košarkarske tekme, jih ocenjujem s trenerskega zornega kota. Vsake toliko na igrišču opazim nekaj, kar me spominja na košarko, in glej, tedaj košarkarji tudi dosežejo lahke koše. Ne razumem pa, zakaj tega ne počnejo vedno. Vsi pravijo, da so obrambe danes zelo dobre, mislim pa, da so dobre na videz, ker napadalci ne znajo več napadati. Preveč je zgrešenih izborov, da sploh ne omenjam, da veliko košarkarjev nima nikakršne individualne tehnike. Zaradi tega mi košarka v zadnjih letih ne daje zadoščenja. No, lahko gledam Dončića. Vendar on igra v ligi NBA, meni pa cirkus ni všeč.”

Albert Voncina, Primorski dnevnik

---