Brez naravne obale niti morje ne bo več naravno
Včeraj, na mednarodni dan oceanov, so bila opozorila slovenskih naravovarstvenikov in drugih strokovnjakov tako jasna, da bolj ne bi mogla biti.
“Slovensko morje je že pod stresom,” so naznanili in morje poosebili, saj grožnjo s stresom ljudje dobro razumemo, celo vsako leto bolj. Pritiski na približno tretjino Tržaškega zaliva in na nekaj več kot 40 kilometrov obale so ogromni, tako z vidika ribolova in prometa kot tudi urbanizacije, turizma, onesnaževanja ... Ker ni niti v drugih državah EU veliko bolje, v mnogih delih EU je celo še slabše, opozarja direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič, so v Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 med drugim zapisali, da moramo zavarovati 30 odstotkov morja, obnoviti degradirana območja in preprečiti nadaljnje uničevanje morskega dna.
“Bistveno je tudi pravočasno zavarovanje,” svari Turk z Oršaničem in ob tem, žal, dopušča, da je zadnji vlak morda že odpeljal, pa se tega še ne zavedamo.
“Vrag je odnesel šalo, v slovenskem morju nedvomno,” poudarja mag. Robert Turk, ki je do nedavnega predstavljal piransko enoto zavoda za varstvo narave. In čeprav tudi sam dvomi, da bomo v osmih letih uspeli zaščititi 30 odstotkov našega morja - doslej smo zaščitili Mesečev zaliv in greben pred Debelim rtičem ter z Naturo 2000 naravovarstveni status pripisali slabim štirim odstotkom morja - se mu zdi bistveno, da ohranimo to, kar je za nas ključno. “Bistveno je tudi pravočasno zavarovanje,” še svari skupaj z Oršaničem in ob tem, žal, dopušča, da je zadnji vlak morda že odpeljal, pa se tega še ne zavedamo. V hotelu natančno vedo, da novih gostov, ko zapolnijo zadnjo sobo, ne morejo več sprejeti, v naravi pa je težko napovedati, s katerim posegom bomo presegli kritično mejo (beri: kdaj bo prepozno za odpravo škodljivih posledic). Za morje lahko kvečjemu ugotovimo njegovo nosilno sposobnost in pri tem upoštevamo navtični turizem, promet ter druge obremenitve. Čeprav Turk priznava, da gre za vse prej kot lahko nalogo, bi morali številke poznati, tovrstne študije omenja tudi julija lani sprejet Pomorski prostorski plan.
Po tej logiki bi morali tisti, ki želijo razvijati navtični turizem, najprej ugotoviti, koliko možnosti imajo lastniki zasebnih jaht in drugih plovil za sidranje in kje lahko sidrajo. Izolska in koprska občina, ki želita ob stari obalni cesti med Koprom in Izolo razvijati kopališko infrastrukturo, pa bi morali naročiti izdelavo zemljevida morskega dna in šele zatem načrtovati posege. Sicer nam od nekdaj naravne obale ne bo več nič ostalo, brez naravne obale pa niti morje ne bo več naravno.