V novi “ptičjekraciji” ima glavno besedo ženska

Ptičja farma, nova koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in Gledališča Koper, je po več zastojih zaradi višjih sil končno zaživela pred gledalci na prvi, nedeljski predpremieri, druga bo sledila v četrtek, nato pa še petkova tržaška premiera in zatem ponovitve ter 13. maja tudi koprska. “Glasbeno-plesno, družbeno-apolitična, distopično-patriarhalna, atipično-seksistična in ekskluzivno-feministična komedija” in “utopija po Aristoganu” je delo Jere Ivanc v režiji brata Jake Ivanca.

TRST > Ptičja farma je nastala v želji po priredbi starogrške komedije, ki naj v posodobljenem stilu ohranja vsebine in tudi nekatere uprizoritvene značilnosti antičnega gledališča. Zato so koproducenti zaupali režijo Jaki Ivancu, besedilo pa Jeri Ivanc, letošnji nominiranki za Grumovo nagrado, ki je diplomirala iz grškega jezika in književnosti, je članica Društva za antične in humanistične študije in ustvarja antično navdahnjene gledališke projekte.

Predstava sloni na Aristofanovi komediji Ptiči, prvič uprizorjeni leta 414 pred našim štetjem. Junaka sta atenska meščana, nezadovoljna z življenjem v Atenah, zaradi česar skleneta skupaj s ptiči ustanoviti novo mesto nad oblaki, ki bo prevzelo nadzor nad stiki med ljudmi in bogovi. Položaj novega mesta je zelo ugoden, saj jim omogoča, da zaustavijo dim človeških daritev bogovom, ki so zaradi tega sestradani in prisiljeni sprejeti pogoje voditeljev ptičjega mesta.

Sarkastična analiza z oblakov

Po mnenju avtorice Jere Ivanc so Ptiči kritika atenskega kolonializma. Ker je kolonializem že od nekdaj patriarhat, se je odločila, da se pošali na račun tako prvega kot drugega, saj je pri obeh na delu izkoriščevalska hierarhija, ki jo ohranjamo vsi, tudi ženske. Glavnega junaka je zamenjala z junakinjo, Pistetajro Prijatelj, ki ptice zmanipulira in “ptičjekracijo” spremeni v nekaj drugega. Večplastna komedija skriva sarkastično analizo usodne dinamike oblasti, ki ponuja vzporednice z današnjim svetom.

Režijo Ptičje farme podpisuje avtoričin brat Jaka Ivanc, ki si je tudi zamislil domiselno scenografijo vabljive kavarne, sredi katere so minuli teden organizatorji priredili predstavitveno srečanje. Prav tako so izredno domiselni kostumi Andreja Vrhovnika, ki tokrat že tretjič sodeluje s SSG. Ustvaril je jato raznovrstnih pisanih ptic, družbo bogov in drugih likov, ki so vizualno učinkoviti in oblečejo tako vlogo kot njen podtekst. Pomemben element predstave je glasba Davorja Hercoga. Med sooblikovalci so še koreograf Miha Krušič, oblikovalec luči Jaka Varmuž, korepetitorka Andrejka Možina in lektor Martin Vrtačnik. V Ptičji farmi nastopajo Nikla Petruška Panizon kot Pistetajra Prijatelj, Igor Štamulak kot njen ptičji nasprotnik Terej ter Primož Forte, Mojca Partljič, Živa Selan, Tina Gunzek, Luka Cimprič in Franko Korošec, ki upodobijo več likov.

Obletnica ustanovitve Dramatičnega društva

Direktor SSG Danijel Malalan je povedal, da predstava sodi med dogodke ob 120. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva, predhodnika Slovenskega stalnega gledališča. Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan pa je opozorila na težke pogoje, v katerih se je rojevala uprizoritev. Dodala je, da so pristopili razsodno, z zavedanjem, da bo Ptičja farma vsekakor pravočasno pripravljena. Posebej je poudarila še vlogo sodelovanja med gledališči v skupnem kulturnem prostoru.

V tržaškem gledališču opozarjajo, da v Italiji še vedno veljajo nekateri proticovidni ukrepi, zlasti je obvezno nošenje maske.

---