Civilno gibanje Skupaj bi tehnološki park, občina pa trgovca

V civilnem gibanju (CI) Skupaj pozivajo vodstvo koprske občine in občinski svet, naj se odpove javni dražbi za podelitev stavbne pravice na zemljišču, ki ga do konca prihodnjega leta zaseda kamionski terminal Luke Koper. V občini pravijo, da pobudi ne bodo ugodili, ker menijo, da takšen predlog ne odraža dejanskih potreb tukajšnjih prebivalcev.

KOPER > Medtem ko se občina nadeja interesentov iz trgovskega sektorja, ki bi bili za 40-letno uporabo tega območja pripravljeni plačati najmanj 7,6 milijona evrov (dražba bo 7. aprila), pa v gibanju Skupaj menijo, da bi lahko ta dragoceni prostor uporabili bolj smiselno.

Kritika, da občina nima prostorske politike

Kot pravijo, jih pri takšnem razmišljanju podpirajo tudi številni občani. Ocenjujejo, da je umeščanje še enega trgovca v obroč Kopra s številnih vidikov izredno škodljivo. Prepričani so, da občina sploh nima prostorske politike, saj da namerava številna kmetijska zemljišča v Bertokih spremeniti v stavbna za potrebe tehnoloških parkov, namesto da bi takšne projekte predvideli na 33.000 kvadratnih metrov veliki in komunalno opremljeni parceli zdajšnjega kamionskega terminala.

7,6

milijona evrov je izhodiščni znesek za stavbno pravico na območju kamionskega terminala

40

let bo lahko najugodnejši ponudnik gradil in posloval na občinski zemlji

Ker so vse glasnejši namigi, da se za prihod na to območje zanima trgovski velikan s tehničnim blagom - menda Bauhaus - v civilnem gibanju menijo, da bi njegova umestitev bolj sodila na lokacijo obrtne cone Srmin.

Parcialni pristop brez strategije

“Hitenje poraja v javnosti številne špekulacije o morebitnih ozadjih namere. Sprašujemo se, zakaj občina vlaga denar v pripravo dokumentov, denimo v Trajnostno urbano strategijo ali v Urbanistični načrt Koper-Bertoki, če nato v praksi ravna povsem nasprotno od zapisanih prioritet in smeri razvoja,” v imenu gibanja pravi Barbara Verdnik.

Barbara Verdnik

civilno gibanje Skupaj

“Hitenje poraja v javnosti številne špekulacije o morebitnih ozadjih namere.”

Med drugim se njihove pripombe nanašajo na parcialni pristop občine pri urbani prenovi, saj bi morala slednja bolj strateško načrtovati reurbanizacijo predelov okoli mesta. Dodajajo, da takšno početje občine ne sledi izzivom demografskega razvoja, cilju ustvarjanja privlačnega in spodbudnega okolja za mlade, ki se zato selijo drugam ali pa vozijo na delo v Ljubljano. Opozarjajo tudi, da nov trgovski center ne pomeni gospodarskega napredka in prepoznavnosti, ne pomeni razvoja specializiranih dejavnosti (transport, logistika in trajnostni turizem) in ne dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

MOK: “Stavbna pravica je skrbno pretehtana”

V koprski občini se z očitki civilnega gibanja ne strinjajo, čeprav ga pojmujejo kot dobronameren in konstruktiven poskus boljšega urejanja skupnega prostora. “Resnične potrebe prebivalcev Kopra so nekoliko drugačne, kot ocenjujejo v društvu Skupaj, podelitev stavbne pravice pa je skrbno pretehtan odgovor nanje. Zanimanje trgovskih podjetij za to stavbno pravico, kljub zelo visoki izhodiščni ceni, dokazuje, da občani storitve takšnega objekta na tej lokaciji danes potrebujemo oziroma jih nameravamo uporabljati,” so prepričani.

Na vprašanje, kakšno je stališče občine do zamisli gibanja Skupaj, da bi kamionski terminal namenili umestitvi tehnološkega parka, ne odgovorijo konkretno. Poudarijo le, da imajo za vse dejavnosti, ki jih predlagajo v gibanju, že predvidene lokacije oziroma jih bodo določili pod okriljem novega občinskega prostorskega načrta.

V prihodnje drugačne nakupovalne navade

Pravijo, da se zavedajo pomena javnega lastništva strateških lokacij za dolgoročen razvoj mesta, prav zato tega zemljišča ne prodajajo, ampak s podelitvijo stavbne pravice omogočajo zgolj njegovo začasno rabo. “Obžalujemo, da občina ni ravnala tako preudarno tudi v preteklosti, saj si je z nepremišljeno prodajo zemljišč za gradnjo trgovskih centrov zelo otežila svoj prihodnji prostorski razvoj,” so kritični.

V občini sicer verjamejo, da bo razvoj tehnologije sčasoma spremenil nakupovalne navade, zato imajo trgovski centri kot simbol modernega potrošništva omejen rok trajanja. “Ko se bo iztekel, bomo zemljišča znova dobili v svojo posest in jih bomo namenili potrebam prihodnjih generacij,” napovedujejo.

---