Slovenski jezik še naprej trn v peti desne sredine

Tržaški občinski svet je še naprej brez večje odprtosti do slovenskega jezika. Na prvi seji v novem letu je predsednik Francesco di Paola Panteca še enkrat ponovil že izraženo stališče, da za uporabo slovenščine med sejami občinskega sveta ni pravne podlage.

TRST > Še pred prvo točko dnevnega reda je Panteca želel podati pojasnila glede uporabe slovenščine med sejami občinskega sveta. Na zadnji seji v letu 2021 je namreč prišlo do jezikovne aferice, ko je mestni svetnik Bratov Italije Gabriele Cinquepalmi ob besedi “prisoten” izrazil svoje nestrinjanje in rekel, da tuji jeziki niso predvideni v občinskem svetu.

Panteca je dejal, da zakonodaja ne predvideva slovenščine in pozval slovenske svetnike, naj se na prihodnjih sejah držijo statuta in pravilnika. Dodal je, da osebno nima nič proti temu, če slovenski svetniki občasno uporabijo materni jezik, redne uporabe pa pravilnik ne predvideva. “Pravilnik se seveda lahko spremeni,” je še pristavil predsednik občinskega sveta.

Slovenski mestni svetniki v tržaškem občinskem svetu nameravajo na poimensko klicanje svetnikov še naprej odgovarjati dvojezično, saj so prepričani, da gre za simbolno gesto.

Slovenski mestni svetniki Demokratske stranke – Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar – se z izraženimi stališči ne strinjajo. Po koncu seje so v imenu levosredinske opozicije sporočili, da bodo pred prihodnjo sejo vložili nujno svetniško pobudo, s katero želijo zapolniti vrzel v predpisih in slovenščini dati mesto, ki ji pripada po zaščitnem zakonu. Mestne svetnike želijo tudi opozoriti na primere dobrih praks, še posebej na goriški občinski svet, v katerem je uporaba slovenščine dovoljena. Na poimensko klicanje svetnikov nameravajo še naprej odgovarjati dvojezično, saj so prepričani, da gre za simbolno gesto, ki služi temu, kot je dejala Valentina Repini, da se spomnimo, da je v Trsu doma tudi slovenščina.

Repinijeva in Čok sta opozorila na pomanjkljive informacije v slovenskem jeziku na spletni strani, ki jo starši te dni uporabljajo za vpisovanje svojih otrok v vzgojno-izobraževalne ustanove. Pristojno za šolstvo Nicole Matteoni je Repinijeva zaprosila za table, na katerih bi bil slovenski prevod imen jasli Semidimela pri Sv. Jakobu in vrtca Delfino blu na Greti. Župan Dipiazza pa je glede prostorske rešitve za slovenska društva, ki imajo trenutno sedež v begunskem naselju pri Padričah, napovedal, da bo našel takšno ali drugačno rešitev.

Sanela Čoralič, Primorski dnevnik

---