Višje cene energije, surovin in dela dražijo hrano
Slovenija
13. 01. 2022, 12.41
, posodobljeno: 13. 01. 2022, 16.02
Hrana se draži in najverjetneje še kmalu ne bo drugače. To je temeljno sporočilo Stojana Hergoutha, direktorja družbe Jata Emona, osrednjega intervjuvanca v 7. valu jutrišnjih Primorskih novic.
SLOVENIJA
> “Podražile so se osnovne surovine, pa energenti, v zadnjih treh letih tudi delo. Če ne bo podražitev izdelkov, ne bom ravno trdil, da se bodo zgodili bankroti, se bo pa ta del industrije izjemno šibil,” zaskrbljeno ugotavlja Stojan Hergouth, dolgoletni direktor družbe Jata Emona, ki je prek lastništva prehranskih podjetij močno prisotna na Primorskem: povsem njihov je šepuljski Kras, v večinski lasti pa Pivka perutninarstvo in prek te družbe tudi Delamaris.
Hergouth v daljšem pogovoru, ki bo objavljen v jutrišnjih Primorskih novicah, odstira pogled na odnose v prehranski verigi, na vpliv mednarodnega tržišča in posameznih dejavnikov na cene izdelkov. Verjame, da se bo trg z energenti do konca leta umiril, glede cene žitaric pa ni optimističen: “Bojim se, da se v letošnjem letu v živilsko-predelovalni industriji, ki v osnovi skoraj vsa temelji na ceni žit, ne bodo zgodili premiki na bolje.”
Stojan Hergouth
Jata Emona
“Bojim se, da se v letošnjem letu v živilsko-predelovalni industriji, ki v osnovi skoraj vsa temelji na ceni žit, ne bodo zgodili premiki na bolje.”
Novinarki Primorskih novic Tini Milostnik Valenčič je Stojan Hergouth zaupal, da je poraba veterinarskih medikamentov pri reji živali v Sloveniji kar petkrat pod evropskim povprečjem. Visoko nad standardi EU je tudi kakovost vode. “Vse animalne stvari, ki jih uživamo, torej meso, jajca in mleko, so na nek način bio filter. Žival, od katere so, je namreč popila ogromno vode. Čiste vode.”
Kot slabost slovenskega živilsko-predelovalnega sektorja Hergouth ocenjuje njegovo majhnost, kar pa je lahko tudi prednost: “Imamo nekoliko prednosti pri odzivnosti in hitrosti na krajših transportnih poteh. Vendar ostaja ekonomija obsega dolgoročna težava takšne majhne lokalne industrije. Kar pa nas sili k poudarjanju tradicije, pa tudi v inovativnost.”