Športnik Primorske se je vrnil
Dnevi na prelomu leta so pravšnji za vsakovrstne obračune, tudi v športnem svetu. In tudi v kovidnem času. Šport je lahko tudi več od igre. Že lani, ko so bile po svetu preventivno ustavljene dejavnosti, ki zajemajo druženje, je šport na globalni ravni poskrbel, da se življenje okoli nas le ni povsem ustavilo. Predvsem nogomet je v domove prinašal nekaj upanja, čeprav so morali organizatorji tekem marsikaj prikriti. Predvsem vzdušje, ki ga ta prinaša neposredno na stadione.
V iztekajočem se letu se je tudi šport znal prilagajati epidemiji, tekmovanja so potekala bolj ali manj normalno, po vsej Sloveniji in tudi na Primorskem. Vrhunski prireditvi, kot sta italijanski Giro in zaključni del evropskega prvenstva U-21 v nogometu, sta k nam zanesla športnike, ki jih sicer lahko večinoma spremljamo le na daljavo. So pa nekateri med njimi gotovo za zgled številnim na Primorskem. A tudi Primorska ima najboljše športnike, tudi take, po katerih se zgledujejo drugod po državi in širše. Na olimpijskih igrah v Tokiu, zaradi covida-19 tudi prvih v zgodovini s petletnim razmakom od predhodnih, je nastopilo kar ducat primorskih športnikov. Štirje košarkarji, jadralki, kolesar in gorska kolesarka, namiznoteniški igralec ter kajakašici in kanuistka najbolje vedo, kako težko se je uvrstiti na olimpijske igre, kaj šele tam uspeti. Pa so. Rezultati z največje športne prireditve na svetu so, razumljivo, krojili tudi letošnji izbor najboljših športnikov na Primorskem, pred tem pa seveda tudi v Sloveniji. Tokio 2020, pardon 2021, je pač s tremi zlatimi kolajnami trajno zapisan v slovensko športno zgodovino. Primorci smo po spletu okoliščin ostali brez olimpijskega odličja, a se zato s toliko večjim ponosom spominjamo srebrnega Solkanca Jureta Franka z veleslalomskim srebrom leta 1984 ter nenadkriljivega Izolana Vasilija Žbogarja, ki se je v zgodovino zapisal s kar tremi olimpijskimi kolajnami: bronom v razredu laser iz leta 2000 ter dvema srebroma, v razredu laser leta 2008 ter razredu finn leta 2016.
Brez razvejanih tekmovanj ter brez številnih društvenih zanesenjakov in prostovoljcev niti olimpijskih in drugih vrhunskih dosežkov ne bi bilo.
Ponosni na najboljše pa se ob izboru vendarle radi spominjamo tudi manj odmevnih radosti ob dosežkih na športno-rekreativnem področju po vsej Primorski. Brez razvejanih tekmovanj v vseh starostnih kategorijah ter brez številnih društvenih zanesenjakov in prostovoljcev namreč niti olimpijskih in drugih vrhunskih dosežkov, ki nas v prazničnih dneh dodatno obdajajo s ponosom, ne bi bilo. Vsi namreč sestavljajo in soustvarjajo primorski šport, svojevrstno pristno ogledalo življenja na Primorskem.