Pahor, “slovensko pišoči italijanski književnik”

Pod oznako “slovensko pišoči italijanski književniki” si lahko predstavljamo marsikaj, a da bi v tej skupini našli denimo Borisa Pahorja, se verjetno zdi marsikomu nesprejemljivo. Zagotovo to velja za avtorje članka o vprašljivi veljavnosti razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku Cobiss.si.

Starosta tržaških pisateljev Boris Pahor avgusta letos na svojem 
domu. Foto: Andraž Gombač
Starosta tržaških pisateljev Boris Pahor avgusta letos na svojem domu. Foto: Andraž Gombač

TRST, LJUBLJANA > To so prof. dr. Alenka Šauperl in izr. prof. dr. Andrej Blatnik z Oddelka za bibliotekarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, samostojni tolmač in prevajalec Ravel Kodrič ter bibliotekarka v tržaški Narodni in študijski knjižnici Ksenija Majovski.

V članku, objavljenem na portalu Knjižničarske novice, so avtorji opozorili, da je Splošni geslovnik Cobiss.si v slovenski knjižnični katalog uvedel za slovenske razmere nenavadno odločitev o predmetnem označevanju del slovenskih literarnih ustvarjalcev iz Italije. Predmetne oznake, zbrane v Cobissu, ki je kontrolirani slovar, naj bi knjižničarjem olajšale opredeljevanje vsebine knjige oziroma enote, ki jo popisujejo, uporabnikom pa pomagale, da prej pridejo do želene vsebine. Toda predmetna oznaka “slovensko pišoči italijanski književniki” s sabo prinaša vrsto pomislekov, na katere opozarjajo avtorji članka.

Težko si je predstavljati, da bi denimo Boris Pahor sprejel razvrstitev med italijanske književnike.

Miran Košuta: “To so digitalne Butale!”
“Vsaka klasifikacija je a priori nepopolna, posilstvo tehnike, stroja, številke nad življenjem in človekom,” o vprašljivem razvrščanju književnikov v Splošnem geslovniku Cobiss.si meni Miran Košuta, tržaški slovenist, literarni zgodovinar in prevajalec. Ne zanika koristi digitalnih klasifikacij nasploh - zlasti Cobissove ne -, vendar zagovarja “njihovo humanističnost, prvenstvo človeka in njegovega zornega kota nad binarno, izključevalno logiko računalniške (nes)pameti: et-et torej namesto aut-aut!” “Kot slovensko in italijansko pišočega slovenskega književnika v Italiji bi me dvojno zabolelo, ko bi se neukim tvorcem gesla o meni na italijanski različici spletne Wikipedije, ki me že lep čas napačno opredeljujejo za italijanskega pisatelja, literarnega zgodovinarja in kritika slovenskega jezika, pridružil na primer še matični Cobiss z aprila letos predlagano klasifikacijo 'slovensko pišoči italijanski književnik'. To bi bil pravi absurd!” meni Košuta. “Saj bi Slovenec, oziroma slovenski spletni geslovnik, 'že moril Slovenca brata ...', proglaševaje ga za Italijana in posiljevaje tako prek klasifikacijskega kriterija državljanstva ali prebivališča njegovo živo osebno bistvo: narodno pripadnost, identiteto, subjektivnost.” Zato upa, da bo predlagana klasifikacija umaknjena, v nasprotnem primeru bi to bile “digitalne Butale”. maj/pd

Vse življenje se je boril za priznanje maternega jezika

“Težko si je predstavljati, da bi denimo Boris Pahor sprejel razvrstitev med italijanske književnike, potem ko se je vse življenje boril za ohranitev in priznanje svojega maternega jezika v Trstu in zamejstvu, in to kljub težavam z oblastmi, ki so se zvrstile v stoletju njegovega življenja,” so zapisali Šauperl, Blatnik, Kodrič in Majovski. “Podobno najbrž velja tudi za italijanske književnike, ki delujejo v Sloveniji.” Kot primer navajajo Isabello Flego, na Hrvaškem rojeno Koprčanko, ki piše v italijanščini.

Pri Cobissu očitke zavračajo

Na te pomisleke se je na portalu Knjižničarske novice odzval Matjaž Zalokar, glavni in odgovorni urednik splošnega geslovnika med letoma 2002-2021. Avtorjem članka, s katerim so opozorili na problematiko, očita “neupoštevanje konteksta, v katerega so umeščene domnevno sporne predmetne oznake”.

“V Slovenskem geslovniku Cobiss.si zagovarjamo mnenje, da je takšno 'predalčkanje' književnosti, v tem primeru slovenske, v interesu uporabnikov knjižničnih katalogov. Tak način omogoča, da v katalogu pod eno predmetno oznako najdemo vsa relevantna književna dela ali dela o njih, česar s kombinacijo več gesel ni mogoče doseči, ne da bi pri tem dobili tudi večji ali manjši 'šum'”, predmetne oznake utemeljuje Zalokar.

Ne ali-ali, raje “in”

Na diskusijskem forumu Slovlit, kjer si mnenja izmenjujejo literarni zgodovinarji in jezikoslovci, zlasti slovenisti, sta se v zvezi s povzeto tematiko oglasila Miran Hladnik in Marko Juvan, redna profesorja za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete, ki pomislekov četverice ne minimizirata.

“Domnevam, da je vir Cobissovih geslovniških težav v predpostavki, da se morajo nekatere oznake medsebojno izključevati: če si izberemo oznako slovenski književnik, potem naj ne bi smeli izbrati zraven še oznake italijanski književnik,” je zapisal Hladnik.

“Času multiplih identitet bi veliko bolj ustrezala možnost kopičenja oznak, tako kot to počnemo z žanri: roman je hkrati označen kot rodbinski, kolektivni, avtobiografski, lokalnozgodovinski. Označevanje tipa ali-ali pripisujem pismouški mentaliteti programerjev oz. naročnikov programskih storitev.”

Marku Juvanu je v okviru literarne vede metodološko najbližji kriterij uvrščanja avtorjev v slovensko, avstrijsko, italijansko ali drugo literaturo glede na to, v katerem od omenjenih sistemov je “literarni proizvajalec dejavno najbolj navzoč s svojimi teksti in odzivi nanje - za Pahorja je to nedvomno slovenski literarni sistem”, je zapisal in dodal, da je treba pri razvrščanju upoštevati še avtorjevo oziroma avtoričino izbiro jezika, samoopredelitev in ciljno javnost. Prav tako kot Hladnik Juvan nasprotuje logiki “ali-ali” in vsiljevanju državljanstva ali naslova stalnega bivališča kot glavnega kriterija za določanje, kateri literaturi kdo pripada.

Jaruška Majovski, Primorski dnevnik


Najbolj brano