Nekoč so Francozi izdelali tudi takšnega megana
Preden so s tekočih trakov 1995 prišli prvi Renaultovi megani in zamenjali takratni model z oznako 19, je svet navdušil futuristični koncept istega imena.
Ko oblikovalcem pustiš proste roke, nastanejo takšni futuristični avtomobili, ki pa v realnosti ne bi preživeli.
Študijsko vozilo, ki so ga leta 1988 pokazali na avtomobilskemu salonu v Parizu, je prav tako nosil vsem znano ime, od svojega soimenjaka skoraj desetletje pozneje pa ne bi mogel biti bolj drugačen. Študija je bila štirisedežna limuzina brez B-stebrička in z drsnimi vrati.
Ena od zanimivih lastnosti je bilo zadnje steklo, ki se je lahko pomaknilo 35 centimetrov nazaj in v kabini ustvarila več prostora, avto pa je bil videti kot petvratna kombilimuzina. V naivnih poznih osemdesetih je v konceptu elektrika zajela praktično vse - vrata so se odpirala električno, prav tako stekla. Drsna vrata, ko so bila odprta, so ustvarila kar 1,65 metra široko vstopno območje, sedeži so se zavrteli proti zunanjosti za 60 stopinj, sovoznikov sedež spredaj pa celo za 180 stopinj za interakcijo s potnikoma na zadnjih dveh sedežih.
Tehnično je koncept imel štirikolesni pogon in električno nadzorovano aktivno vzmetenje. Motor je bil trilitrski turbo šestvaljnik s 186 kW (254 KM), veliko stopnjo avtomatike pa je imela tudi klimatska naprava, ki je samodejno odmrzovala šipe in premikala senčnike nad vetrobranskim steklom. Namesto vzvratnih ogledal so namestili tri kamere, ki so prenašale sliko na zaslon z merilniki, vgrajena pa je bila tudi interaktivna navigacijska naprava z zaslonom na dotik in CD-predvajalnikom ter celo prostoročnim telefonom. Kar se oblikovnih potez tiče, je študijsko vozilo iz leta 1988 prenesel nekaj svojih potez na prvo generacijo lagune, takrat imenovan projekt X64, ki so ga pri Renaultu začeli sestavljati v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja, medtem ko je na salonu v Frankfurtu leta 1995 ugledal luč sveta serijski megane, ki pa s tem študijskim vozilom ni imel nič skupnega.