Neviden plin povzroča resne zdravstvene probleme

Evropska radonska agencija je 7. november razglasila za Dan radona, žlahtnega plina v razpadni verigi urana z ionizirajočim sevanjem. Cilj dneva je ozavestiti nevarno sevanje, ki ga povzročajo radonovi razpadni produkti in slabšajo zdravje. Pasti plina in možnosti za sanacijo ob prekomernem sevanju nam je pomagal razjasniti predstojnik centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu dr. Gregor Omahen.

Slovenija vsebnost nevidnega radona od leta 2006 sistematično spremlja v vrtcih in šolah. Šele leta 2018 je sprejela z evropsko direktivo narekovano uredbo o nacionalnem radonskem programu in zagotovila spremljanje radona v 51 občinah z visoko ali povišano prisotnostjo plina. Odtlej večino meritev v bivalnem in delovnem okolju opravlja Zavod za varstvo pri delu (ZVD). Predstojnik Centra za fizikalne meritve pri ZVD dr. Gregor Omahen nam je razkril, da podjetja uredbe ne spoštujejo. Medtem so v stavbah izmerili vse do 40-krat nad dopustno mejno vrednost segajočo vsebnost radona.

Radon je bolj nevaren, kot so predvidevali

Radon, povsod prisoten v zemlji, je eden od 18 potomcev pri razpadanju urana. Nastane iz radija. Nevaren je z alfa sevanjem svojih razpadnih produktov - zlasti polonija, svinca in bizmuta. Ti se v zraku vežejo na prašne delce in aerosole ter prek dihanja pridejo v pljuča. Z razpadanjem delcev je tkivo izpostavljeno alfa sevanju od znotraj.

Če se ljudje ne odločajo za 40 evrov drage meritve o prisotnosti radona, se bodo za sanacijo toliko težje. Zanjo nimajo na voljo nobene podpore.

Ker je alfa sevanje bolj nevarno od bolj znanega gama sevanja, je radon odgovoren za desetino smrti zaradi pljučnega raka. Gre za 90 do 180 smrti letno v Sloveniji in 20.000 v Evropi.

“Doze alfa sevanja, ki jih prejmejo ljudje zaradi izpostavljenosti radonu, so bile podcenjene. Zato so bile tudi v slovenski zakonodaji pred tremi leti uveljavljene nižje dovoljene koncentracije radona. Te so se znižale za več kot trikrat v delovnem in skoraj za tretjino v življenjskem okolju,” je povedal dr. Omahen. ZVD, ki je ob Institutu Jožef Stefan edini pristojen za meritve nevidnega plina, je doslej opravil skoraj vse meritve v Sloveniji.

“Na delovnih mestih v podjetjih smo doslej opravili približno 1600 meritev. Okrog 500, torej skoraj tretjina meritev, je bila nad 300 Bq/m³. Najvišja izmerjena vrednost je bila 13.000 Bq/m³.”

dr. Gregor Omahen, predstojnik centra za fizikalne meritve pri ZVD

Radon oziroma njegove pasti znanstveniki šele odkrivajo. V tem tisočletju je svetovna zdravstvena organizacija WHO v 30 svetovnih državah opravila obsežno epidemiološko študijo, ki je potrdila, da je sevanje radonovih razpadnih produktov precej bolj nevarno, kot so sprva predvideli. Zato je WHO zelo poostrila priporočeno referenčno oziroma še sprejemljivo vrednost radona v zaprtih prostorih. Nova spoznanja utegnejo referenčno vrednost še poostriti. “WHO že sedaj priporoča trikrat nižjo vrednost radona v zaprtih prostorih, kot jo imamo uveljavljeno sedaj,” je povedal dr. Omahen.

Nekoliko starejši (desni) ali sodoben, priročen detektor za merjenje vsebnosti radona, lahko vsakdo dobi po pošti in izmeri vsebnost radona z interpretacijo in nasveti ZVD za 40 evrov. 480 meritev v zasebnih stanovanjih je letno na voljo brezplačno. (foto: Saša Dragoš)

Leta 2018 uveljavljeno referenčno vrednost je Evropa spodbudila z direktivo Euratom. Z njo je države obvezala tudi k poglobljenemu ukvarjanju z radonom, rednim meritvam, znižanju koncentracij in spodbujanju sanacij prostorov ob preseženih vrednostih plina.

Evropske države, ki so prej imele mejne vrednosti radona določene v razponu ena proti pet, imajo po tej direktivi referenčne vrednosti skoraj poenotene. Slovenija jih je morala v uredbi o nacionalnem radonskem programu krepko znižati. Sočasno Uprava RS za varstvo pred sevanji od leta 2018 omogoča 480 brezplačnih meritev radona v zasebnih stanovanjih letno v najbolj ogroženih 24 občinah, zadnja leta pa tudi v preostalih 27 zmerno ogroženih občinah.

Živijo in delajo v smrtno nevarnih prostorih

Koncentracijo radona merijo v bekerelih na kubični meter zraka (Bq/m³). Mera pove, koliko radioaktivnih razpadov atoma radona se zgodi v vsaki sekundi v kubičnem metru zraka. Še dopustno vrednost v zavodih in bivalnih prostorih je uredba znižala iz 400 na 300 Bq/m³, v delovnih prostorih pa iz 1000 na 300 Bq/m³.

“Če bi človek vse življenje, okrog 70 let, po 14 ur na dan živel v objektu, v katerem je 300 Bq/m³ radona, je verjetnost, da bo umrl zaradi raka pljuč približno pet odstotna. Če je koncentracija višja, je tveganje višje. Najbolj, kar za 25-krat, ga poviša sočasno kajenje,” je razložil dr. Omahen.

Strokovne študije ocenjujejo, da se za vsakih 100 bekerelov radona v kubičnem metru zraka verjetnost raka pljuč poveča za 16 odstotkov.

“ZVD je v treh letih izvedel okrog 2000 meritev v zasebnih domovih. Od tega jih je bilo okrog 700 oziroma ena tretjina nad referenčno vrednostjo 300Bq/m³ zraka. Najvišja izmerjena vrednost je bila celo 12.474 Bq/m³,” je povedal dr. Omahen.

V vseh prostorih - stanovanjih. zavodih in podjetjih - so od leta 2018 do konca letošnjega oktobra izmerili 4799 koncentracij in zabeležili 37 odstotkov presežnih vrednosti radona. Gre za vsega okrog dva odstotka od vseh prostorov, v katerih bi bilo na bolj ogroženih območjih prav in za podjetja zakonito izmeriti vsebnost radona v kletnih in pritličnih prostorih.

Podjetja zakon in uredbo ignorirajo

Leta 2018, v uvodnem letu meritev, je ZVD za pridobitev 480 gospodinjstev za brezplačne meritve radona za pomoč prosil občine na ogroženem območju. Večina ni bila pripravljena sodelovati. Ko so vest o možnosti meritev objavili v medijih, so ljudje brezplačne detektorje razgrabili.

Meritve, edina možnost za seznanitev s koncentracijo radona, tudi sicer niso drage. “Vsakdo, tako zasebniki kot zavodi in podjetja, lahko naroči pasivni detektor sledi. Izven brezplačnih meritev, ki jih zasebnikom omogoča Uprava RS za za varstvo pred sevanji, stane 40 evrov. Za plačljivo možnost se lastniki stanovanj skoraj ne odločajo,” nad tem dr. Omahen niti ni presenečen.

Precej bolj ga preseneča, da uredbo ignorirajo podjetja. “Na delovnih mestih v podjetjih smo doslej opravili približno 1600 meritev. Največ v delu večjih trgovskih verig in bank, ki so meritve naročile za vse svoje prostore na vsem območju Slovenije, tudi neogroženem. Okrog 500, torej spet skoraj tretjina meritev, je bila nad 300 Bq/m³. Najvišja izmerjena vrednost je bila 13.000 Bq/m³,” je povedal dr. Omahen.

Tudi podjetja za osnovni detektor plačajo 40 evrov in ga namestijo v kletne ali pritlične delovne prostore. Po dveh mesecih ZVD rezultate odčita in jih z njimi, podobno kot imetnike stanovanj, seznani. Ob povišanih koncentracijah, bi morala izvesti bolj kompleksne meritve, a niti osnovnih ne delajo. Uredba in zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti sta sicer k meritvam obvezala vsa podjetja. “Opraviti bi jih morala do letošnjega 20. marca. Glede na število meritev, ki smo jih izvedli, jih očitno niso. Če bi jih in bi meritve izkazale povečano sevanje, bi podjetja takoj imela problem z nezadovoljstvom delavcev. Zato je lažje, da ne vedo, da problem obstaja,” je ocenil dr. Omahen.

Na odprtem ni nevaren, tiho ubija v prostorih

Izven zaprtih prostorov se radon v ozračju porazgubi in ni nevaren. Na prostem se koncentracije gibljejo med 20 in 30 Bq/m³. Neviden in brez vonja se akumulira in škoduje predvsem v kletnih in pritličnih prostorih, najbliže svojim zemeljskim virom. Zato se ga je oprijelo ime tihi ubijalec.

V prostore torej pronica iz tal. Večje kot so v njih vsebnosti urana in bolj ko so kamenine propustne, več ga pride na površje in skozi vse mogoče razpoke in odprtine v prostore. “Če je talna plošča razpokana, bodo koncentracije radona v stanovanjih večje. Radon prehaja v stanovanja tudi preko kanalizacijskih in prezračevalnih cevi ali jaškov. Na koncentracije radona v stanovanjih vpliva tudi tlačna razlika med zrakom v stanovanjih in zrakom v okolju,” med ostalim povedo v ZVD. Na svoji spletni strani imajo objavljenih obilo koristnih informacij o radonu.

Medtem ko si je morala Idrija z radonom visoko preobremenjen vrtec nadomestiti s pomočjo Norveške, je zadnja leta za sanacijo z radonom preobremenjenih šol in vrtcev v državi dobro poskrbljeno. (foto: Saša Dragoš)

Najbolj ugoden čas za meritve prihaja pravkar. Če namreč zimska meritev pokaže nizko vrednost radona, z njim skoraj zanesljivo ni težav. Če pa bo preseganje visoko, je meritev smiselno ponoviti v poletnem, sicer manj obremenjenem in bolj “prezračenem” času. Tudi ob nizkih koncentracijah radona oziroma vse tja do 600 Bq/m³, podobno kot ob prisotnosti virusov, strokovnjaki priporočajo večkrat dnevno zračenje prostorov z ustvarjanjem prepiha.

Nad omenjeno količino radona in tja do 1000 Bq/m³ ob zračenju svetujejo zatesnitev najpogostejših virov radona iz razpok, jaškov in cevi. Nad to vrednostjo pa brez posvetovanja s pooblaščenimi strokovnjaki s področja sevanja, sanacija bržčas ne bo učinkovita.

Je pa sanacija s prezračevanjem zemljin, kot zagotavlja dr. Omahen, relativno enostavna in tudi dostopna. “Stane od 1000 do 2000 evrov. Prebiti je potrebno temeljno ploščo ali v zemljino vstopiti iz zunanje strani hiše in urediti izsesavanje zraka pod njo. Prezračevanje je lahko pasivno, ki izkorišča naravno razliko v zračnem pritisku, večkrat pa je aktivno z uporabo ventilatorjev,” je razložil dr. Omahen.

ZVD opozarja še na past energetskih sanacij. V treh letih meritev so zaradi njih opazili, da se količina radona v stavbah, tudi v stanovanjih, povečuje. “Razlog za višje koncentracije so energetske sanacije stavb, pri katerih stara okna in vrata, ki niso dobro tesnila, ljudje zamenjajo z novimi, toplotno odlično izolativnimi elementi. Ti učinkovito znižajo energetske izgube, vendar pa preprečijo tudi izhajanje radona iz stavbe,” ugotavlja dr. Omahen. Zato po vsaki energetski sanaciji svetuje meritev vsebnosti radona ali vsaj zelo vestno zračenje.

Sedem preobremenjenih primorskih občin

Na osnovi meritev je Uprava za varstvo pred sevanji pripravila karto obremenjenosti Slovenije z radonom. Uran, v katerega 18 člensko razpadno verigo sodi radon, je naravno prisoten po vsej državi. Največ ga je v Poljanski dolini, kjer je osem let deloval rudnik urana in na Idrijskem, kjer so uran nameravali in poskusno tudi že pridobivali. S 500 letnim odlaganjem prežganih ostankov rud z uranom ob Idrijco in celo uporabo teh ostankov za nasipni in gradbeni material, so dobršen del območja Idrije umetno obremenili. Podobno kot nekatere predele Slovenije, z uporabo elektrofilterskega pepela za gradbeni materiala. A ta, kot zagotavlja dr. Omahen, k celotnemu sevanju prispeva le tja do deset odstotkov.

Največkrat je za prekomerno količino radona kriva velika prepustnost kamenin. Te so značilne za Kras, južno, jugovzhodno in del osrednje Slovenije. Torej je največ radona od Goriške, prek Notranjske in ribniško-kočevskega območja do Bele Krajine. Sočasno ga je več najti še na posameznih območjih s prodnatimi tlemi ob Savi.

Uredba med najbolj izpostavljene uvršča občine: Bloke, Cerknico, Črnomelj, Divačo, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozino, Idrijo, Ig, Ivančno Gorico, Kočevje, Komen, Logatec, Loško dolino, Loški Potok, Miren - Kostanjevico, Pivko, Postojno, Ribnico, Semič, Sežano, Sodražico, Vrhniko in Žužemberk.

Še 27 občin leži na tleh s povečanim izhlapevanjem radona. Med njimi so Nova Gorica, Kanal, Ilirska Bistrica. Med temi je tudi občina Gorenja vas - Poljane, v kateri bi zaradi urana in nekdanjega rudnika Žirovski vrh pričakovali najvišjo sevalno obremenitev, a to ne drži.

Brez ustreznih gradbenih predpisov

Ker je bilo območje rudnika urana izvrstno sanirano, prekomernega sevanja v tej občini skoraj ne zaznajo. Je pa to ob Krškem in občinah okrog njega edina občina, ki zaradi sevanja že desetletja prejema visoko okoljsko rento.

Idrija po 500- letnem rudarjenju in z uranom povzročenimi visokimi dozami sevanja, je brez rente. Zato tudi nasutja rudniških ostankov z uranom ostajajo nedotaknjena.

Na žgalnih nasutjih so zgrajena vsa blokovska naselja. Ljudje v njih, čeprav živijo v pritličnih prostorih, se za meritve radona še niso odločili. V blokih je seveda sanacija neprimerljivo težja, kot v zasebnih hišah.

Sicer je bilo v treh letih v Idriji 285 meritev v stanovanjih, v Sežani pa 295, kar v obeh pomeni tri odstotke vseh stanovanja. V vseh ostalih obremenjenih primorskih občinah je bilo meritev še manj.

Če se ljudje ne odločajo za 40 evrov drage meritve, se bodo za sanacijo toliko težje. Zanjo nimajo na voljo nobene podpore. Navsezadnje se je do leta 2018 grdo zapletalo celo pri sanaciji šol in vrtcev. Idrija je denimo državo več let zaman prosjačila za sofinanciranje izgradnje novega vrtca, ker so v starem na žgalnih ostankih vrednosti radona letele v nebo. Naposled ji je varen vrtec pomagala zgraditi Norveška iz svojega finančnega mehanizma.

“Pri financiranju sanacij vrtcev in šol se ne zapleta več. Državo moram pohvaliti, saj ima namenski sklad za sanacije prekomerno obsevanih vrtcev in šol in sanacije tudi plačuje,“ je zadovoljen Omahen.

Sočasno pa si na ZVD zaman prizadevajo za sprejem takih gradbenih predpisov, ki bi novogradnjam zagotavljali varnost pred radonom. Tovrstne predpise pozna večina razvitih držav. “Vsi dosedanji ukrepi predstavljajo le del poti ukrepanja proti radonu. Iz EU smo letos dobili opomin, ker še vedno nismo sprejeli zakonodaje o gradnji objektov, ki bi bili radonsko varni. Torej nismo sprejeli pravil, da bo hiša ali objekt po izgradnji imel nizke koncentracije radona. Če bodo tudi novi objekti sevalno preobremenjeni, nismo naredili nič,” je zaključil dr. Omahen.

---