Kanuji ob Moli zaklenjeni, pri ribiškem domu pa inšpektor

Kdor bi se v teh vročih dneh rad zapeljal s kanujem po jezeru Mola, bo moral počakati do prihodnjega leta. Ker mora upravljalec plovbnega območja, TIC Ilirska Bistrica, po veljavnem občinskem odloku o plovnem režimu na jezeru Mola zagotavljati tudi varnost pred utopitvami, so izposojo čolnov začasno zaustavili. Ribiški družini Bistrica pa je gradbeni inšpektor naložil odstranitev oziroma legalizacijo črnih gradenj ob ribiškem domu najkasneje do 20. maja prihodnje leto.

ILIRSKA BISTRICA > Ko smo v petek popoldne na jezeru Mola iskali kanuje, ki jih je ilirskobistriška občina kupila v okviru LAS-ovega projekta razvoja ribolovnega turizma, smo jih našli zložene in zaklenjene na stojalu pod ribiškim domom. Na ilirskobistriškem TIC-u, ki upravlja s plovnim območjem na Moli, so pojasnili, da si kanujev trenutno ni mogoče izposoditi, saj še urejajo dokumentacijo za njihovo uporabo in da bodo na voljo prihodnje leto.

S kanuji, ki jih je ilirskobistriška občina lani kupila v sklopu projekta za razvoj ribolovnega turizma, se bo mogoče po jezeru zapeljati šele prihodnje leto. oto: Katja Kirn Vodopivec

95.000

evrov je stal projekt, v katerem je Občina Ilirska Bistrica uredila nov pomol ter kupila šest kanujev, ki so zdaj zaklenjeni

Izposojo čolnov so ustavili

Kot smo neuradno izvedeli, so izposojo čolnov zaustavili pred dvema tednoma, ker mora upravljalec pri oddajanju plovil po veljavnem občinskem odloku o plovnem režimu na jezeru Mola - tega je konec maja potrdil občinski svet - v skladu z zakonom poskrbeti tudi za varnost pred utopitvami, kar pomeni, da mora zagotoviti predpisano število reševalcev iz vode oziroma za reševanje usposobiti zaposlene.

Nov pomol, šest kanujev in dva čolna z opremo je Občina Ilirska Bistrica pridobila lani v sklopu 95.000 evrov vrednega projekta razvoja ribolovnega turizma pod taktirko LAS med Snežnikom in Nanosom. Z njim so želeli nadgraditi dosedanjo ponudbo jezera Mola, ki je tudi sicer dobro obiskano. Na Molo namreč ne prihajajo le domači ribiči, pač pa tudi turisti iz Italije, Avstrije in drugod. Ribolovni turizem je tudi na Bistriškem ena izmed turističnih panog, ki najbolj obeta.

Denar za pomol in čolne je v 85 odstotkih sofinanciral evropski sklad za razvoj podeželja. Projekt ribolovnega turizma, v katerem sta poleg bistriške sodelovali še pivška in postojnska občina ter nekaj drugih partnerjev iz teh občin, med njimi tudi Ribiška družina Bistrica, je bistriško občino stal 70.000 evrov, iz evropskih skladov pa je zanj prejela 29.000 evrov.

Gradbeni inšpektor je Ribiški družini Bistrica naložil odstranitev nelegalno zgrajenega prizidka ob ribiškem domu na Moli do 20. maja 2022. Ribiči si prizadevajo, da bi objekt v tem času legalizirali. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Ribiče obiskal gradbeni inšpektor

Nedelujoča izposoja čolnov pa ni edini problem, ki zaposluje skrbnike turizma na Moli. Predsednik Ribiške družine Bistrica Zlatko Svenšek je včeraj potrdil, da so imeli na Moli inšpekcijske nadzore. Spomladi jih je obiskal gradbeni inšpektor, ki je ribiški družini izdal odločbi za ustavitev gradnje in odstranitev nelegalno zgrajenega prizidka ob ribiškem domu in jurčka, ki ga ribiška družina oddaja za razna druženja in piknike.

Inšpektor je ribiški družini z odločbo naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo prizidka na južni strani ribiškega doma in ga na svoje stroške odstraniti do 20. maja prihodnje leto ter vzpostaviti prejšnje stanje. “Gradbeni inšpektor je na podlagi dejstev in dokazov, pridobljenih v inšpekcijskem postopku, ugotovil, da prizidek na južni strani objekta - ribiške koče - predstavlja skladno z določbami Gradbenega zakona nelegalen objekt, ker investitor za gradnjo ni pridobil pravnomočnega dovoljenja,” so nam včeraj sporočili z inšpektorata za okolje in prostor.

Črni gradnji bi radi legalizirali

Kot so še pojasnili, oba prizidka po predpisih, ki so veljali v času gradnje in tudi po trenutno veljavni Uredbi o razvrščanju objektov, sodita med manj zahtevna objekta, za katera je po gradbenem zakonu potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Sporočili so še, da je “Ribiška družina Bistrica inšpektorju izjavila, da želijo stanje urediti in da so v ta namen že naročili projektno dokumentacijo ter da bodo za naveden objekt vložili zahtevo za legalizacijo objekta po 114. členu Gradbenega zakona.” O legalizaciji objekta bo odločila ilirskobistriška upravna enota.

“Zadeve rešujemo,” je včeraj potrdil tudi Svenšek. “Ko sem prevzel vodenje bistriške ribiške družine pred nekaj leti, sem bil seznanjen z vrsto pomanjkljivosti. Zato smo takoj sprožili določene postopke, da bi uredili stanje,” je še dejal.

Nerešena lastniška razmerja

Sicer pa nelegalno zgrajena objekta nista edini črni piki razvoja turizma na Moli. V sklopu tega si bistriška občina prizadeva v zalivu pod ribiško kočo urediti tudi kopališče in povezovalne poti ob jezeru, pa postavitev kampa za avtodome in šotore ter razširiti ozko in strmo dostopno cesto do ribiškega doma. Turistično oživitev območja ob akumulacijskem jezeru Mola so pred petimi leti začrtali tudi z občinskim prostorskim načrtom.

Toda domačini ob tem že vrsto let opozarjajo, da je večina zemljišč v in ob jezeru, na katerih želi občina urejati turistično in ostalo infrastrukturo, še v zasebni lasti, saj po izgradnji akumulacije prepisi lastništva v zemljiško knjigo niso bili nikoli izvedeni. Tako zaplete z zemljišči ob Moli danes od primera do primera rešuje državno odvetništvo, kjer pa so že pred časom opozorili, da bo k reševanju treba pristopiti bolj sistematično, tudi z vključevanjem bistriške občine, saj je ta sklepala prvotne pogodbe z lastniki zemljišč oziroma so bile odločbe o razlastitvi izdane v njeno korist.

---