Voda v Desklah je primerna za kopanje

Lahko bi zaključili, da je v Soči pod mostom v Desklah enako varno čofotati kot v Kanalu, pri Tolminu, v Solkanu. Pa ne z vidika mirnosti, pač pa čistosti vode. Nedavna meritev, ki jo je naročila občina, je pokazala, da je v Desklah brez posebnosti.

DESKLE > Novogoriška enota Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je po naročilu Občine Kanal sredi julija preverila kakovost kopalne vode na Soči pod mostom v Desklah na enak način, kot agencija za okolje beleži razmere drugod po državi. To počne tudi na Soči, a ne v Desklah, kjer je že nekaj let obrečna plaža z bifejem v senci in igriščem za odbojko na pesku vred.

Hoteli so primerjavo Deskel in Kanala

“Že lani so nas krajani Deskel spraševali, ali bi se lahko tam merilo kakovost Soče. Toda če območje ni na seznamu kopalnih voda, država tega ne dela. Zato smo se odločili to sami preveriti,” pravi županja Tina Gerbec. Kot izpostavlja, tega niso naredili zavoljo polemik o čistosti pitne vode za Anhovo in Deskle, marveč zaradi povpraševanja krajanov in občinskih svetnikov. Pa tudi sama je imela enak namen, je dejala. “Ko smo v svetu občine razpravljali o predlogu, da bi se krak Soče v Kanalu črtal s seznama kopalnih voda, čemur smo nasprotovali, so svetniki predlagali, da bi naknadno na ta seznam uvrstili Deskle.” Ker odziva agencije za okolje ni bilo, je občina dala narediti enkratne meritve. Pokazale so, da je s Sočo v Desklah po tej plati vse v redu. Preverjanih mikrobov, ki nakazujejo stopnjo fekalne onesnaženosti, je bilo 12. julija tam znatno manj kot je dovoljeno za kopanje. Prevodnost in pH vrednost nista izstopali, voda se ni penila, ni bila motna, ni imela razrasti alg, ni cvetela.

Kemijske analize so nekaj drugega

Če bi hoteli ugotoviti, katere kemijske snovi so primešane Soči na kopališču v Desklah, ki je le nekaj sto metrov niže od tovarniškega kompleksa Salonita, bi morali naročiti meritve kemijskega in ekološkega stanja. Agencija za okolje spremlja tudi to in na ta način določa vsebnost kemikalij, hranil in prisotnost ustreznega življa v površinskih vodah.

Fekalij le “za vzorec”

Kot pojasnjujejo v agenciji za okolje, kjer spremljajo kakovost kopalnih voda po Sloveniji (na Soči v Čezsoči, Tolminu, Solkanu in v Kanalu), glavno pozornost namenjajo mikrobiološki kakovosti vode oziroma njeni obremenjenosti s fekalijami. Zato določajo vsebnost dveh indikatorskih bakterij (e-coli in intestinalni enterokoki), in če so presežene mejne vrednosti, lahko NIJZ odsvetuje kopanje na posamezni lokaciji. Na Soči se to praktično ne dogaja. Poleg tega tisti, ki vzorčijo kopalne vode, opravijo še nekatere fizikalno-kemijske meritve in stanje vode senzorično ocenijo. “To navadno odraža naravne danosti oziroma razmere. Izrazitejša odstopanja zahtevajo dodatno presojo na terenu in iskanje vzrokov,” so pojasnili v agenciji. In dodali, da to velja zlasti za prevodnost vode, njeno pH vrednost in temperaturo.

Na človeka kažejo pena, cvetenje, olje

Na onesnaženje zaradi človeških aktivnosti bi v nekaterih primerih opozarjal že vonj, če bi se voda močno penila zaradi prekomerne prisotnosti detergentov oziroma bi bila na gladini vidna tanka oljna plast kot posledica plovbe z motornimi plovili. Zaradi nizkega vodostaja in višjih temperatur vode se lahko prekomerno razmnožijo alge, kar lahko zmanjša prosojnost oziroma poveča motnost vode.

“Cvetenje je v določenih hidroloških razmerah naravni pojav, lahko pa je posledica čezmernega vnosa hranil, za kar je navadno odgovoren človek. Razrast nekaterih vrst alg lahko povzroča kratkotrajna vnetja kože in srbečico, zaradi izločanja toksinov pa so za kopalce nevarnejše cianobakterije. Pojav cvetenja teh se redno spremlja in se zadnja leta v spomladanskem času lokalno pojavlja ponekod na Blejskem jezeru. Toda ne med kopalno sezono,” je razložila Mateja Poje.

---