Neenakost, ki jo rojeva letnica rojstva

Še ena nelaskava plat človeškega obnašanja, ki je med pandemijo koronavirusa dobila krila, je gotovo starizem ali staromrzništvo. Ta oblika diskriminacije se sicer najpogosteje nanaša na starejše, a v grobem gre za vsako obliko stigmatiziranja na podlagi posameznikove starosti. Če je prihajajoče desetletje namenjeno zdravemu staranju, potem je dobro, da se družba zave tudi tovrstne oblike diskriminacije in se jo nauči pravilno izkoreninjati.

V Sloveniji se je, kot je v enem od medijskih pogovorov pojasnila predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden, začelo s trgovinami. Med epidemijo so namreč imeli ravno starejši omejen čas nakupovanja na dve dopoldanski uri. Čas, ki so ga po posredovanju društev in ustanov sicer “razširili” še za dodatno večerno uro.

Verjetno se marsikomu že prikliče v spomin občutek nelagodja, ko je za nekaj minut zamudil predvideno uro ali želel v trgovino celo v popoldanskem času, pa tega ni mogel storiti. Četudi je ukrep vlade želel biti dobronameren v duhu ščitenja starejše populacije pred virusom.

Z nogometom proti starizmu

V boju proti starizmu sodelujejo tudi evropski poslanci in Združenje evropskih nogometnih zvez UEFA, ki mu predseduje Aleksandrer Čeferin. Kot je pojasnil evropski poslanec Milan Brglez, je namreč evropski parlament na njegovo pobudo na UEFA naslovilo pismo, v katerem so predsednika pozvali k spodbujanju medgeneracijskega dialoga in solidarnosti. Čeferin pa je potrdil zavezanost nogometne organizacije boju proti staromrzništvu.

Pa vendar družba mnogokrat pozabi, da znajo tudi mnogi starejši poskrbeti za svoje zdravje, kot tudi to, da se vsi ne staramo enako in je včasih EMŠO le številka na osebni izkaznici.

Dve tretjini ljudi sta občutili diskriminacijo

Pojdimo najprej v svet. Skoraj dve tretjini Kanadčanov, starejših od 66 let je že doživelo kakšno obliko diskriminacije zaradi svoje starosti. V Sloveniji so, denimo, pred štirimi leti izpeljali raziskavo o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanovah, ki je pokazala, da je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi občutilo diskriminacijo. Skoraj polovico med njimi so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi. Slaba tretjina je poročala o ignoranci zaradi starosti in tarnala zaradi občutka, da jih niso vzeli resno. Pokroviteljski odnos je občutila slaba četrtina vseh, ki so občutili diskriminacijo, so zapisali v zavodu za aplikativne študije Opro.

“Starost - kakovostna in dostojna - mora postati visoka prioriteta celotne družbe.”

dr. Zvezdan Pirtošek

nevrolog

Kot je za revijo Vzajemnost pojasnila Dijana Lukić iz Zveze društev upokojencev Slovenije, je starizem ali nekaterim ljubši izraz staromrzništvo “odraz neenakosti, s katero se starejše osebe lahko spopadajo skozi življenje, ko jih ne spoštujejo, kot bi jih morali, jih nepravično obravnavajo v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami, ko so manj pomembne ali se počutijo nevidne”. Če se postavimo v današnjo situacijo, opisuje Lukićeva, bi obliko “družbene nevidnosti” starejših pri nas najbolje opisali s trenutno situacijo, “ko se ob podražitvah in rasti življenjskih stroškov, ob dvigu plač in drugih spremembah nazadnje pomisli na upokojence oziroma se sploh ne, saj ni videti, da bi oblasti upoštevale zavzemanja Zdusa za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev”.

Sicer pa starizem ne zajema le starejše populacije, pač pa je pojem v grobem opredeljen kot stereotipiziranje in diskriminacija posameznikov ali skupin na podlagi njihove starosti. Izraz je leta 1969 skoval Neil Robert Butler, ki je v intervjuju za Washington Post dejal, da se je nestrpnost do starejših pokazala v neki stanovanjski soseski, v kateri niso želeli sprejeti starejših revnih Afroameričanov. Pojem pa je Butler opredelil kot kombinacijo treh medsebojno povezanih elementov: predsodnega odnosa do starejših, starosti in staranja, diskriminatornih praks do starejših ljudi in pa institucionalne praks in politik, ki utrjujejo in ohranjajo stereotipe o starejših.

Stereotipi, predsodki, diskriminacija

Starizem se torej nanaša na stereotipe (kako razmišljamo), predsodke (kako se počutimo) in diskriminacijo (kako ravnamo) do drugih ali do sebe glede na starost. Čeprav izraz običajno uporabljamo za starejše ljudi, velja tudi za opis predsodkov in diskriminacije mladostnikov ter otrok, vključno z neupoštevanjem njihovih idej, ker naj bi bili preveč mladi. Pa tudi za pričakovanja, da bi se zaradi svoje starosti morali vesti na določen način.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da se starostnih stereotipov svoje kulture začnemo zavedati že kot štiriletni otroci. Od te starosti dalje te stereotipe ponotranjimo in uporabljamo za usmerjanje svojih občutkov in vedenja do ljudi različnih starosti.

Starizem sicer lahko zasledimo na številnih področjih in v mnogih institucijah ter celo v pogledu do nas samih, ko skozi kulturne predsodke o staranju oblikujemo lastno samopodobo. Starizem, opozarjajo tudi pri Združenih narodih, prodira v številne institucije in sektorje družbe, vključno z zdravstveno in socialno oskrbo, na delovnih mestih in v pravnem sistemu. S to obliko diskriminacije so tako starejši kot mlajši prikrajšani na delovnih mestih in drugod. Kot primer starizma strokovnjaki navajajo, denimo, izgubo službe zaradi starosti, zavrnitev posojila ali kakršnih koli oblik zavarovanj zaradi človekovih let, nižja kakovost storitev v določeni instituciji zaradi starosti ter celo drugačna obravnava v zdravstvenih ustanovah.

Obrazi starizma

Starizem kaže svoj obraz na mnogih področjih, kot so zaposlovanje, zdravje, stanovanjska politika. In ni treba posebej navajati, da starizem vpliva na človekove možnosti zaposlitve, finančnega stanja in na kakovost življenja nasploh. Pojav ima resne in obsežne posledice za zdravje in počutje posameznika. Med starejšimi je starizem povezan s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, večjo socialno izolacijo, osamljenostjo, finančno negotovostjo, nižjo kakovostjo življenja in celo prezgodnjo smrtjo. Strokovnjaki pripisujejo prav starizmu več kot šest milijonov primerov depresije po svetu.

Poleg osebnega vidika ima starizem tudi bolj daljnosežne družbene posledice. Denimo, ekonomske. V ZDA so, na primer, naračunali, da je staromrzništvo v obliki negativnih stereotipov in negativne samopodobe posameznikov na njihovi osnovi povzročilo za 63 milijard dolarjev presežnih letnih stroškov pri osmih najdražjih zdravstvenih stanjih. V Avstraliji ocenjujejo, da bi samo s petimi odstotki več zaposlenih v starosti nad 55 let njihovo gospodarstvo letno prislužilo 48 milijard avstralskih dolarjev. Podatkov o vplivu staromrzništva na gospodarstvo je sicer danes malo, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom, zato bi se v prihodnosti veljalo lotiti tudi ustvarjanja analiz na tem področju.

Kar bo očitno naloga prihodnosti. Tako kot dejstvo, da bo treba o tej obliki diskriminacije, sploh pa o njenem prepoznavanju še marsikaj pojasniti. “Starizem škoduje vsem - starim in mladim. A je pogosto tako razširjenj in sprejet - v naših odnosih, institucijah, politikah in zakonih - da se sploh ne zavedamo njegovega škodljivega vpliva na naše dostojanstvo in pravice,” je poudarila Michelle Bachelet, visoka komisarka ZN za človekove pravice.

Vsaka družba bi morala, so prepričani strokovnjaki, diskriminacijo na podlagi starizma odkriti in jo zavrniti, o tem ozaveščati že v šolskih klopeh, poleg tega pa dobro organizirati socialne in zdravstvene programe, ki bodo dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Navsezadnje je desetletje, ki se je začelo tako nesrečno s pojavom pandemije, svetovna zdravstvena organizacija razglasila za desetletje zdravega staranja. V slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica navajajo, da bo med največjimi svetovnimi izzivi za preoblikovanje politik staranja prav premagovanje starizma.

Ali, kot je v enem svojih tekstov zapisal dr. Zvezdan Pirtošek iz UKC Ljubljana in Medicinske fakultete: “Danes prebivalci, ki so stari 65 let ali več, sestavljajo dobro šestino vsega prebivalstva, v prihodnjih štirih desetletjih pa se bo njihov delež približal tretjini. Starost - kakovostna in dostojna - mora postati visoka prioriteta celotne družbe.”

---