Rimske poletne večerje sredi arheološkega parka v Izoli

V Izoli se bo poslej mogoče vživeti v delček rimske civilizacije, vsaj v nekatere njene okuse. Izolsko Turistično združenje (TZ) je, da bi podaljšalo turistično sezono, v arheološkem parku v Simonovem zalivu zasnovalo posebno kulinarično doživetje in ga poimenovalo Rimski okusi pod zvezdami.

Prvi trije z  leve so Ursus (študent Fakultete za humanistične študije Gregor Benčina), Dean Kocjančič in  Luca Stančič Kodarin, skrajno 
desno je Andrej Preložnik.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Prvi trije z leve so Ursus (študent Fakultete za humanistične študije Gregor Benčina), Dean Kocjančič in Luca Stančič Kodarin, skrajno desno je Andrej Preložnik.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > V parku, ki je kulturni spomenik državnega pomena in s katerim od leta 2010 upravlja Univerza na Primorskem oziroma Inštitut za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije, so uredili jedilnico na prostem za devet oseb in predvideli poletne večerje s trihodnim menujem. Ker so Rimljani jedli leže, naslonjeni na levi bok, in s prsti, so na zelenico postavili tri jedilne kavče (triklinije).

Sredi arheološkega parka so si zamislili jedilnico na prostem z jedilnimi kavči. (foto: Tomaž Primožič/FPA)

O pozabljeni izolski skrivnosti

Igra poteka na prostem v izolskem mestnem jedru, začetna in končna točka je muzej Izolana – hiša morja, kjer udeleženci dobijo prenosno tablico z aplikacijo, ki jih popelje skozi enajst izzivov. Za vsakega pravilno rešenega jih nagradijo z ribicami, šteje tudi čas. Pozabljeno izolsko skrivnost izvajajo pet dni na teden, stane od 35 do 100 evrov (za eno do dve osebi 35, za tri do pet oseb 60 in za dve skupini s skupaj največ desetimi udeleženci 100 evrov).

Med na ribo in v vino, poper na sladice

Kakšen menu so si zamislili, na včerajšnji tiskovni konferenci niso razkrili, vendar hladna predjed po vsej verjetnosti vključuje tri vrste kruha: štručke s figami ali dateljni, s skuto in pirine štručke. Glavna jed je tako ribja kot mesna, brancina bi lahko prelili z medom in tudi šunko v testu bi kuhali s figami v vodi, medtem ko bi piščanca obogatili s perzijskimi jabolki, breskvami torej. Jedem bi dodali meto, baziliko, peteršilj, kumino ali pa poper in koriander, ki so ju dobivali iz Azije. Popoprali bi tudi sladico iz dateljnov, začinili pa vino, pomešano z vodo, in mu dodali med. Rimljani so prisegali na bolj sladko in lahko vino, nerazredčenega so pili samo sužnji, berači, nesrečni pesniki, alkoholiki.

Sladice, na katere so prisegali stari Rimljani (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Obiskovalce ostankov obmorske rimske vile s konca 1. stoletja pred našim štetjem bo stregel Ursus (Medved), germanski suženj, ki bi ga bili lahko kupili na skrajnem severnem robu rimskega imperija. Pred 2000 leti bi Rimljanom kot najboljši suženj služil kot “vilikus”, skrbnik rimske vile.

Tudi pustolovska igra

Pri sestavi jedilnika in izbiri posode so TZ svetovali na Fakulteti za humanistične študije. Skušali so se držati dejstev, a ne za vsako ceno. ”Triklinije so imeli pod kotom, tako so si zmanjšali pritisk teže, naši jedilni kavči pa so ravni,” je pojasnil arheolog in knjižničar s fakultete Andrej Preložnik, ki vodi obiskovalce po parku.

V TZ Rimske okuse pod zvezdami tržijo v na novo vzpostavljeni trgovini na spletni strani. Po besedah zunanje sodelavke Luce Stančič Kodarin jih bodo izvajali od 17. junija ob četrtkih in sobotah, v času sončnega zahoda in za 99 evrov na osebo. Poleg izolskih obiskovalcev ciljajo na udeležence “team buildingov”.

V TZ se usmerjajo v razvoj novih doživetij petih zvezdic. “Z njimi želimo podaljšati sezono in slediti novi strategiji občine za razvoj zeleno-modrega turizma, ki traja 365 dni na leto,” pravi direktor TZ Dean Kocjančič. Oblikovali so tudi pustolovsko igro na prostem Pozabljena izolska skrivnost. Tako z igro kot s kulinaričnim doživetjem se naslanjajo na kulturno dediščino in zanimive izolske zgodbe, razvili so ju v okviru 111.750 evrov vrednega projekta za digitalni popis kulturne dediščine, Izola - digitalni otok, ki sta ga omogočila Evropski sklad za regionalni razvoj ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za pripravo doživetji so porabili 19.000 evrov.


Najbolj brano