Koper želi postati občina brez azbesta

V koprski občini so sprejeli pravilnik o brezplačnem prevzemu azbestnih odpadkov. Na podlagi tega lahko občani v vseh krajevnih skupnostih Marjetici Koper brezplačno predajo do dve toni teh nevarnih odpadkov. S tem se Koper približuje cilju postati občina brez azbesta.

Nadstreški, garaže, lope so ponekod (fotografija je iz Olma) še 
vedno prekriti z azbestno kritino. Foto: Nataša Hlaj
Nadstreški, garaže, lope so ponekod (fotografija je iz Olma) še vedno prekriti z azbestno kritino. Foto: Nataša Hlaj

KOPER > “Z možnostjo brezplačnega prevzema azbestnih odpadkov želimo prebivalce spodbuditi, da postanejo bolj odgovorni do okolja in pričnejo odstranjevati nevarne azbestne odpadke s stanovanjskih, kmetijskih in drugih zasebnih gospodarskih objektov ali površin,” se nadejajo v občini.

Problematični azbestni nadstreški

Zlasti na območju Olma, Prisoj in Šalare je opaziti marsikatero garažo ali nadstrešek za avtomobile, ki so še vedno prekriti z azbestno kritino. Predsednik sveta KS Olmo - Prisoje Jernej Filipčič upa, da se bo zdaj marsikdo vendarle odločil za zamenjavo.

Postopek oddaje azbestnih odpadkov

Pred oddajo v zbirni center je treba izpolniti obrazec Evidenca oddanih azbestnih odpadkov, ki je dostopen na spletni strani https://www.koper.si/applications/evidenca-oddanih-azbestnih-odpadkov/. Izpolnjeni obrazec morajo občani posredovati v pregled in potrditev na koprsko občino ter izpolnjenega in potrjenega predložiti ob oddaji azbestnih odpadkov v zbirni center. Stroške prevzema in obdelave bo krila občina, medtem ko morajo za zavarovanje teh odpadkov in prevoz poskrbeti občani sami. Za več informacij o ravnanju z azbestnimi odpadki se lahko občani posvetujejo na Marjetici Koper (031/616-281, zdravko.savic@marjeticakoper.si).

“Brezplačni prevzem je zagotovo dobra spodbuda. Morda bi jo kazalo nadgraditi z obvestilom občinske inšpekcije, naj se občani čimprej odločijo za odstranitev in naj izkoristijo možnost, ki jo ponuja občina, sicer lahko sledi kakšen inšpekcijski postopek,” razmišlja Filipčič. Predlaga, naj se občina poveže s kakšno trgovino z gradbenim materialom in se poskusi dogovoriti za količinski popust za nabavo nove kritine, kar bi še dodatno občane stimuliralo k zamenjavi nevarnega materiala na strehah.

(foto: Nataša Hlaj)

2

toni azbestnih odpadkov je mogoče brezplačno predati Marjetici Koper

Primerna zaščita in upoštevanje predpisov

Za vsak objekt ali zemljišče se pravica do brezplačne oddaje azbestnih odpadkov uveljavlja samo enkrat, upravičenci pa brezplačno lahko oddajo največ dve toni takšnega materiala. Občane ob tem opozarjajo na primerno zaščito in upoštevanje predpisov za ravnanje z azbestnimi odpadki. “Še zlasti naj bodo pozorni na to, da se material, ki vsebuje azbest, ne zlomi oziroma poškoduje, saj pride ob tem do prašenja, azbest pa se tako sprosti v zrak.

Prvo tovrstno akcijo, ki je bila namenjena občanom, sta občina in Marjetica Koper v sodelovanju s KS Koper - center izvedli lani. “Krajani so od junija do novembra zbrali in predali kar 18.320 kilogramov azbestnih odpadkov. V akciji je sodelovalo približno 40 gospodinjstev. Zelo smo zadovoljni z odzivom,” pravi predsednik sveta KS Koper - center Jadran Čalija. “Ljudje so akcijo vzeli resno. To opažamo, ker so se odločali za odstranitev. Dosegli smo, da se ta aktivnost spodbudi drugod, saj je zelo povezana s stroški,” ugotavlja. Veseli ga, da so v občini zadeve dorekli s pravilnikom, kar pomeni, da si prizadevajo za sistemsko rešitev tega področja.

230

evrov na tono znašajo stroški prevzema in obdelave azbesta v Sloveniji.

Pri varnem odstranjevanju azbesta je treba uporabiti delovno obleko za enkratno uporabo, zaščitno masko in gumijaste rokavice. (foto: Leo Caharija)

V prihodnje tudi akcije po posameznih KS

Sicer pa v občini že razmišljajo tudi, da bi s krajevnimi skupnostmi organizirali dneve zbiranja nevarnih azbestnih odpadkov, ki bi jih nato skupaj z Marjetico Koper brezplačno prevzeli, odpeljali in ustrezno obdelali.

Jadran Čalija, predsednik sveta KS Koper - center

“Ljudje so akcijo vzeli resno. To opažamo, ker so se odločali za odstranitev. Dosegli smo, da se ta aktivnost spodbudi drugod, saj je zelo povezana s stroški.”

“Na ta način bi lahko pomembno zmanjšali število divjih odlagališč z nevarnimi odpadki, izboljšali življenjsko okolje in dosegli skupni cilj postati občina brez azbesta,” je prepričan predstojnik urada za gospodarske dejavnosti v koprski občini Raf Klinar. V občini se zavedajo, da bo pot do tega še dolga, a menijo, da je finančna spodbuda občanom pomemben korak.


Najbolj brano