Zima končno tudi smučarska
Danes se z vstopom v dvotedensko obdobje šolskih zimskih počitnic začenja trgatev v smučarskih središčih. Grozdje bo sicer precej kislo, pa čeprav se - vsaj šolarjem z vzhoda Slovenije, ki bodo te dni prosti- obeta zimska vremenska kulisa. Pred trgatvijo je bilo naravnih (pandemija) in drugih nesreč preveč, da bi bilo še mogoče finančno rešiti sezono v naših centrih, ki jih je oblast spreminjajoče se omejevala, odpirala in zapirala skoraj s tempom prižiganja in ugašanja semaforskih luči. Medtem so se v Avstriji - pod vedno enakimi protokoli - dobro obiskane žičnice vrtele neprekinjeno od 24. decembra. Sosedje so svoj gorski turizem s stabilnimi in organizacijsko - finančno realnimi pogoji za poslovanje podprli na najboljši možni način. Tako centri niso bili odvisni le od državnega denarja za plače delavcem na čakanju.
Vlada sicer s ponedeljkom sprošča gibanje po vsej Sloveniji, smučarjem pa se po novem ne bo treba več testirati vsak dan, ampak le enkrat na teden. S tem bodo smučišča končno postala realno dostopna širšim množicam. Hladno in stabilno vreme daje upanje, da bo mogoče od 20. do 28. februarja, ko bodo prosti primorski šolarji, vijugati vsaj na Kaninu, v Cerknem v Ski Boru ter morda še kje, kjer bodo brneli topovi.
”Naravnih in drugih nesreč je bilo preveč, da bi bilo še mogoče finančno rešiti sezono v naših smučarskih centrih.”
Žal bodo počitnice ob zaprtih hotelih in gostilnah le kaplja v morje umiranja slovenskega smučarskega turizma, ki sta ga zelena lanska in korona virusna letošnja zima le še pospešila. V zadnjih letih je obmirovalo 30 smučišč, za delo pripravljenih pa je le še 60 žičnic. Žičničarji, hotelirji, ostalo turistično gospodarstvo in država bodo morali odločneje stopiti skupaj, izdelati načrte in najti državne, evropske in ugodne komercialne vire za zagon gorskega turizma takoj, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo.
Izkušnje naših alpskih sosedov, pa tudi tiste iz Srbije in Bosne in Hercegovine, kjer nas z velikimi vlaganji v zadnjih letih daleč prekašajo, kažejo, da žičničarstvo in smučarski turizem lahko preživita le, če sta sodoben del 365-dnevne letne turistične ponudbe planinskega okolja in krajev, kjer delujeta. Zimska ponudba mora biti (s sodobnim zasneževanjem in žičnicami) zanesljiva, dopolnjena z odlično kulinariko, namestitvami in s celoletnimi doživetji v naravi ter v zakladnicah krajevnega kulturnega okolja.