Plazovi v Semedeli so postali stalnica

V nedeljo se je na razmočeni in blatni brežini za bloki na Cesti na Markovec v Semedeli zopet sprožil plaz. Obstaja velika verjetnost, da se bo podoben dogodek ponovil še ob kakšnem močnejšem deževju, saj je območje precej nestabilno. Tako bo vse, dokler v koprski občini ne bodo poskrbeli za sanacijo plazišča, kar pa bo lahko prišlo na vrsto šele po geomehanskih raziskavah in izdelavi projekta za gradbene posege.

KOPER > Stanovalci stolpičev na Cesti na Markovec od hišne številke 29 do 33 se še niso otresli strahu, odkar je pred skoraj štirimi tedni po obilnih nalivih začela plaziti zemlja za njihovimi objekti. Tedaj so se stanovalci bloka na Cesti na Markovec 33 v svoja domovanja vrnili šele čez nekaj dni. V koprski občini mirijo, da ni nevarnosti, da bi blaten material poškodoval objekte ali ogrožal bivanje v stanovanjih.

S hriba se bo še kotalilo in drselo

“Vsem stanovalcem smo v nabiralnike razdelili obvestila z informacijami o nadaljnjih postopkih za sanacijo brežine. Ni pa izključeno, da se ob obilnem deževju ne bo s hriba skotalil še kakšen kamen ali prišlo do ponovnega zdrsa zemljine,” pojasnjuje vodja oddelka za zaščito in reševanje v koprski občini Igor Rakar.

Težave tudi drugje

Obilno deževje je minuli konec tedna povzročilo kar nekaj preglavic. Voda in kamenje sta ovirala prevoznost na cesti Bošamarin-Grinjan-Šmarje, plaz se je sprožil tudi v Kampelu, na Dolinski cesti nad trgovino Hofer se je voda prelivala iz kanalov čez breg na glavno cesto, Koper in okolico je pobelila sodra, v Vanganelski ulici v Šalari pa je meteorna voda ogrožala stanovanjski objekt in cesto.

Gasilci in delavci so tudi po zadnjem plazenju poskrbeli za interventno odstranjevanje blata in črpanje vode, zato da ne zamaka v objekte in ne nastaja še večja škoda. “Paziti moramo, da s kakšnimi večjimi posegi ne destabiliziramo brežine, saj moramo ohraniti njen naklon,” pravi Rakar.

Deževni rekordi

Ljubiteljski meteorolog Valter Grizančič s portala Ciklon.si ocenjuje, da je v soboto v Istri padlo več dežja kot v lanskem januarju, februarju in aprilu skupaj. Lanski december pa je bil tretji najbolj moker december po letu 1960.

Predvideva, da je plazenje zaenkrat bolj površinsko, kar je dober znak. Kljub temu ocenjuje, da je območje prepredeno oziroma namočeno s podtalno vodo, ki je našla svojo pot, kar povzroča dodatne težave. Zdaj se še ne morejo lotiti gradbenih del za zaščito brežine, saj bi bilo to preveč tvegano in nepredvidljivo.

Sestava tal bo odločila o načinu sanacije

“Najprej moramo dobiti rezultate geomehanskih raziskav tal in vrtin, saj ne moremo vnaprej predvideti, ali bi bilo za sanacijo boljše, če poskrbimo za primeren naklon brežine, uredimo terase ali zgradimo podporni zid. Ko bomo imeli podatke o sestavi tal in premikih, se bomo lahko odločili za najboljšo rešitev oziroma pravi način sanacije,” napoveduje Rakar.

Šele po izdelavi projekta bo znano, koliko bodo morali v občini odšteti za naložbo, a je že zdaj jasno, da bodo zneski visoki. Rakar optimistično upa, da bodo z deli začeli poleti in jih sklenili še pred jesenjo.

---