“Brez dlake na jeziku” o težavnem sobivanju

Prvič v zgodovini so se pri predsedniku republike srečali predstavniki vseh vej oblasti, da bi se pogovorili o medsebojnih odnosih. Beseda je tekla o odnosih med zakonodajno in izvršno vejo na eni ter sodno vejo oblasti na drugi strani. Do zbližanj v pogledih na to, kdo je odgovoren za nezaupanje med njimi in kako to nezaupanje preseči, niso prišli.

LJUBLJANA > Predsednik države Borut Pahor je srečanje, ki ga je večkrat poimenoval za zgodovinsko, sklical na pobudo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Ta mu je poleti poslal pismo o, po njegovem, neprimernem odnosu med vejami oblasti in izrazil pripravljenost, da se o tem posvetuje s Pahorjem ali predstavniki drugih vej.

Res ne gre drugače kot z omalovaževanjem?

Florjančič je v imenu sodstva včeraj opozoril, da zakonodajna veja oblasti na sodno z zakoni prenaša vedno več nalog, po drugi stani pa ji očita, da je sodnikov glede na število prebivalcev preveč. Kratek stik med sodno in zakonodajno vejo oblasti je povzročilo tudi ustanavljanje parlamentarne komisije, ki bi preiskovala odgovornost sodnikov, ki so vodili postopke zoper nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja. O komisiji bo zdaj odločalo ustavno sodišče. Tretji kamen spotike so imenovanja sodnikov v državnem zboru. Težko si je razložiti, da poslanci zavračajo predloge Sodnega sveta, kjer ima sicer tudi DZ svoje predstavnike, je dejal Florjančič.

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča

“Tri veje oblasti niso država vsaka zase, ampak smo ustavno vzpostavljeni in določeni, da skupno delujemo za korist vseh ljudi v naši skupni domovini.”

Pri izvršilni veji oblasti pa je po Florjančičevi oceni prevečkrat izpostavljen njen podcenjevalni ali drugače neprimerni odnos do sodstva. Po oceni sodstva je bilo neprimerno pisanje ministrstva za zunanje zadeve Evropski komisiji o stanju v slovenskem pravosodju. Tudi sicer se pojavljajo negativistični komentarji, je opozoril Florjančič. “Čeprav kritika napak in pomanjkljivosti katere koli institucije lahko pomembno vpliva na izboljšanje njenega delovanja, se vendar sprašujem, ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za medsebojno komunikacijo, kot pa javno etiketirati, omalovaževati ali celo žaliti sodnike in s tem sodno vejo oblasti.”

Janša: ugled si je treba zaslužiti

Predsednik vlade Janez Janša je Pahorju navrgel, da mu iz vabila ni bilo povsem jasno, o čem bo na srečanju tekla beseda. Iz seznama vabljenih je ugotovil, da o sodstvu. “Za razliko od vseh ostalih tu prisotnih lahko ta problem osvetlim tudi z druge strani,” je napovedal. Po osamosvojitvi je po njegovem kazalo, da se bo sodstvo vzpostavilo kot neodvisno sodstvo demokratične države, a pozneje skupaj s tožilstvom ni procesiralo niti zadev s področja tranzicijskega lastninjenja niti zločinov, storjenih s povojnimi poboji. Ugled se je po premierjevi oceni nato še poslabševal.

Ugled si je treba prislužiti, je prepričan Janša, ki sodstvu očita, da ostaja zaprto pred javnostjo, in mu napoveduje, da se bodo tisti, ki jim sodstvo uničuje življenje, obrnili proti njemu, če ne bo naredilo samorefleksije in samo predlagalo popravkov svojega dela.

Ločenost ni izoliranost

Pahor se v razpravo, v kateri so svoj pogled na odnose med vejami oblasti predstavili še predsednik državnega zbora Igor Zorčič, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič in generalni državni tožilec Drago Šketa, ni vpletal. V uvodu je pojasnil, da so veje oblasti ločene, med njimi pa je vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij. “Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje, dialog. Seveda pa mora biti vsak odnos, tudi dialog, med temi vejami oblasti spoštljiv in zadržan, konstruktiven, spoštovati mora dostojanstvo in samostojnost drugega.”

Več govorcev je izpostavilo potrebo po bolj odprtem komuniciranju sodne veje oblasti in tožilstva z javnostjo. Želijo si tudi bolj kulturnega dialoga med nosilci oblasti in v javnosti na sploh. Premislek o tem, kako spremeniti način imenovanja sodnikov, če bi ga umaknili iz državnega zbora, pa bi zahteval ustavne spremembe. Kovšca je govoril tudi o domnevnih pritiskih tožilstva in sodstva na državne svetnike, ko je šlo za odločanje o podpori ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Kangler oziroma za izplačilo odškodnine Kanglerju zaradi izgubljenega svetniškega mandata. Knez se je ob tej temi umaknil iz dvorane, saj da mora ohraniti videz nepristranskosti pri temi, o kateri ustavno sodišče še ni odločalo.

Izmenjava mnenj na včerajšnjem srečanju je bila po Pahorjevi oceni “brez dlake na jeziku, pa vendarle spoštljiva”. Takšna srečanje je predlagal tudi v prihodnje.

---