Avtomobilska industrija v največji krizi do zdaj

V Slovenskem avtomobilskem grozdu opozarjajo, da se je slovenska avtomobilska industrija zaradi pandemije novega koronavirusa znašla v najhujši krizi do zdaj. Vlado pozivajo, naj podaljša ukrepe iz obeh protikoronskih paketov ali uvede enakovredne nove, sicer lahko pride do obsežnih odpuščanj ali celo stečajev.

LJUBLJANA > Slovenska avtomobilska industrija neposredno in posredno zaposluje več kot 40.000 ljudi in predstavlja deset odstotkov bruto domačega proizvoda in preko 20 odstotkov slovenskega blagovnega izvoza. Gre za enega od najbolj propulzivnih in perspektivnih delov slovenskega gospodarstva, ki nadpovprečno prispeva k dodani vrednosti, inovativnosti, k razvojnemu potencialu in investicijam v vrhunske tehnologije ter posredno bistveno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo in družbo, poudarjajo v Slovenskem avtomobilskem grozdu.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije povedal predsednik uprave skupine Kolektor Radovan Bolko, je slovenska avtomobilska industrija aprila utrpela 60-odstotni upad proizvodnje, maja pa 50-odstotnega. Za junij ne pričakujejo okrevanja, za julijsko napoved pa je še prezgodaj.

10

odstotkov bruto domačega proizvoda in preko

20

odstotkov slovenskega blagovnega izvoza predstavlja slovenska avtomobilska industrija

Razmere hujše kot ob svetovni finančni krizi

“Dejstvo je, da je drugo letošnje četrtletje katastrofalno, v drugem polletju pa se bomo borili za preživetje,” je še povedal Bolko. Po njegovih besedah je kriza zaradi pandemije covid-19 bistveno hujša od svetovne finančne krize pred približno desetletjem, zato je ustrezno ukrepanje še toliko bolj potrebno.

V slovenskem avtomobilskem grozdu pozivajo vlado, naj podaljša obstoječe ukrepe, uvedene s potrditvijo dveh protikoronskih zakonskih paketov. Posebej izpostavljajo subvencioniranje čakanja na delo, brez katerega se v sektorju obetajo množična odpuščanja.

Direktor Hidrie Holding Iztok Seljak je opozoril, da je ogroženih do 25 odstotkov delovnih mest, kar bi za slovenski trg dela v najslabšem primeru pomenilo 10.000 dodatnih brez-poselnih. To bi prineslo tudi velik upad prilivov iz naslova plačanih prispevkov, ki bi bil, tako Seljak, večji od obsega državne pomoči.

“Čeprav se zdi vložek države velik, bi se torej hitro povrnil,” je poudaril.

Težko si predstavljajo odpuščanje inovatorjev

Predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar je izpostavil tudi negotovost, ki je po njegovem prepričanju še bolj kritična kot sam zmanjšan obseg dela in naročil.

Slovenski dobavitelji so v mednarodni avtomobilski industriji visoko cenjeni, za kar so zaslužni tudi visoko usposobljeni kadri, je dodal direktor skupine TPV Marko Gorjup. S predsednikom uprave Uniorja Darkom Hrastnikom sta se strinjala, da si zato nihče ne želi odpuščati zaposlenih, ki jih je usposabljal dolga leta.

“Tako ukrep financiranja čakanja na delo kot skrajšanega delovnega časa sta zato nujna za preživetje avtomobilske industrije,” je poudaril generalni direktor Lotrič Meroslovja Marko Lotrič, ki je izpostavil, da si težko predstavljajo odpuščanje strokovnjakov, ki so kot inovatorji srce podjetja. Tudi Bolko se je strinjal, da je zmanjševanje razvojne aktivnosti zadnji korak, “saj si s tem na dolgi rok mrtev.”

Prodaja novih vozil v EU aprila strmoglavila za več kot 75 odstotkov

Avtomobilska industrija v EU, ki predstavlja vsako sedmo delovno mesto v industriji, s preko 14 milijoni zaposlenih, je zaradi pandemije covid-19 v katastrofalni situaciji. V EU je bilo aprila registriranih zgolj 270.000 novih vozil, kar je 76,3 odstotka manj kot v enakem lanskem mesecu. April je sicer prvi poln mesec, ko so bili v veljavi številni omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Gre za največji padec, odkar Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) beleži statistiko.

V Italiji in Španiji, kjer so za zajezitev širjenja virusa uvedli ene najstrožjih ukrepov, se je prodaja novih vozil zmanjšala na skorajšnjo ničlo. V Italiji so prodali 97,6 odstotka manj vozil kot aprila lani, v Španiji pa 96,5 odstotka manj.

V Franciji so po podatkih ACEA prodali 88,8 odstotka manj novih vozil, v Nemčiji pa je bil padec nekoliko manjši, in sicer 61,1-odstoten.

Nemški Volkswagen je ohranil vodilni tržni delež, ki ga je aprila še okrepil. Od vseh v tem mesecu prodanih novih vozil jih je bilo 28,8 odstotka Volkswagnovih, medtem ko jih je bilo aprila lani 24,9 odstotka.

Francoskemu PSA je z lanskih 17,1 odstotka tržni delež padel na 13,6 odstotka, Renault je zdrsel z lanskih 11,6 odstotka na 10,2 odstotka. BMW je tržni delež okrepil z 5,9 na 8,7 odstotka.

Fiat Chrysler Automobiles (FCA), za katerega Italija predstavlja enega ključnih trgov, je zabeležil 3,6-odstotni padec. Od aprila prodanih vozil jih je bilo s strani FCA prodanih 3,8 odstotka.

---