Virus, ki je dosegel nepredstavljivo: ustavil je svet

Svetovni dan zdravja vsako leto obeležujemo 7. aprila, tudi letos smo ga. A tokrat na poseben način: ves svet je bil namreč preplavljen z okužbo z novim koronavirusom sars-cov-2. Neznani virus je že ugasnil na desetine tisočev življenj, okuženih je bilo blizu milijona in pol ljudi. Svet je obstal zaradi karantene in boja s pandemijo.

V preizkušanju je nekaj cepiv, a primernega in varnega za vse še niso odkrili. Pandemija je zaustavila proizvodnjo, ves promet, ohromila življenje, povzroča gospodarsko škodo in brezposelnost. Povsod akutno primanjkuje zaščitne opreme, zlasti mask. V Sloveniji so največja žarišča okužb domovi za ostarele. Gre za najhujšo pandemijo sodobnega časa zaradi neznanega, zelo nalezljivega in smrtonosnega virusa, ki povzroča bolezen covid-19. Okužba je blaga ali težja, ko potrebuje bolnik zaradi hudo prizadetih pljuč respirator in lahko umre. Virus ne izbira po spolu, starosti, rasi, veri, statusu in življenjski usmeritvi.

Zdravje postaja najpomembnejša vrednota, glavnina svetovnega prebivalstva je zaprta doma. Države so uvedle karantene z bolj ali manj strogo omejitvijo gibanja. Državniki, zdravstveni delavci, mediji pozivajo ljudi, naj ostanejo doma, po možnosti delajo od doma, naj se ne družijo izven gospodinjstev in naj spoštujejo odrejene ukrepe. Slovenija je v karanteni mesec dni, ukrepe je pred dvema tednoma zaostrila. Epidemijo je razglasila 12. marca.

Ubijalski neznani virus

Gre za zelo nalezljiv virus, ki se prenaša kapljično in z aerosoli, zato je nujna medsebojna razdalja vsaj 1,5 metra. Virus ostane v zraku več ur, na trdih površinah do tri dni, zato so obvezne zaščitna maska, rokavice in razkuževanje rok ter površin. Virus je zelo prilagodljiv in sproti mutira; potrdili so že sedem mutiranih oblik.

Začetek na Kitajskem

Začelo se je na drugem koncu sveta in na prvi pogled celo nemara nedolžno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 8. januarja potrdila, da je skrivnostno obliko pljučnice, ki se je začela pojavljati decembra lani na Kitajskem, povzročila nova vrsta koronavirusa z izvorom na Kitajskem. Virus so sprva povsod podcenjevali, kar se je izkazalo kot pogubno ravnanje.

Poročila o neobičajni pljučnici so nastala v drugi polovici decembra. Virus se je prvič pojavil v mestu Wuhan na eni tamkajšnjih tržnic z živimi živalmi. Prvi je o okužbi poročal mladi zdravnik Li Venliang, ki je imel zato z oblastmi celo težave, čez dober mesec pa je sam zbolel in umrl.

O bolezni covid-19

Bolezen covid-19 je lahko blaga ali težja, ko zaradi okvare pljuč oboleli potrebuje pomoč pri dihanju in respirator. Znaki bolezni so visoka telesna temperatura, nahod, suh kašelj, lahko izguba vonja in okusa, nekoliko kasneje oteženo dihanje, lahko tudi odpoved pljuč. Okuženi mora ostati v karanteni dva tedna, v primeru poslabšanja mora v bolnišnico. Okuženi je kužen že nekaj dni pred razvojem bolezni. Prebolevanje traja več kot dva tedna, v težji obliki celo dlje.

Širitev po svetu in s človeka na človeka

Ko je WHO potrdila, da gre za novo obliko koronavirusa, je bilo na Kitajskem že 59 okuženih. Prvo smrtno žrtev virusa je Kitajska zabeležila 11. januarja, januarja se je okužba razširila po vsej Kitajski, posamezne primere okužb so zabeležili tudi drugod. Bolezen se je širila s potovanji, v drugi polovici januarja so o prvih primerih okužbe poročali iz ZDA, Nepala, Francije, Avstralije, Malezije, Singapurja, Vietnama, Tajvana. 24. januarja so potrdili prvo okužbo v Evropi, v Franciji. Prvo smrt izven Kitajske so potrdili 2. februarja na Filipinih pri moškem iz Wuhana. Februarja je eksplodiralo: najprej so v začetku meseca iz Malezije poročali o prvem primeru prenosa okužbe s človeka na človeka, potem pa so se vrstila poročila iz vse številnejših držav.

Kitajska je v upanju zajeziti epidemijo, uvedla radikalno karanteno - 23. januarja v žarišču epidemije v Wuhanu, dva dni zatem v celotni provinci Hubei, ko je od sveta odrezala 56 milijonov ljudi. Tudi Hong Kong je takrat razglasil izredne razmere, odpovedal praznovanje lunarnega novega leta in omejil povezave s Kitajsko.

Poročila o neobičajni pljučnici so nastala v drugi polovici decembra. Virus se je prvič pojavil v mestu Wuhan na eni tamkajšnjih tržnic z živimi živalmi.

19. februarja je število smrti zaradi nove bolezni preseglo število 2000 in WHO je pozvala k ustreznim ukrepom za zajezitev širjenja, kar je povzročilo tudi množične odpovedi letov na Kitajsko.

Italija, “evropski Wuhan”

Prva država izven Azije s skokovitim širjenjem epidemije je bila Italija, ki je postala žarišče covida-19. 22. februarja so odredili izolacijo desetih mest v Lombardiji s skupno 50.000 prebivalci ter v Venetu, kjer so odpovedali beneški karneval. Zaradi okužbe so v najhuje prizadetih Lombardiji in Venetu zaprli šole, javne objekte, odpovedali športne in kulturne prireditve. Ukrepom so sledile še druge dežele na severu Italije. 8. marca so uvedli karanteno za celoten severni del, dva dni kasneje za celotno Italijo. A je bila reakcija prepozna: Italija je do polovice aprila plačala najvišjo ceno, bati pa se je, da jo bodo v kratkem prehitele Združene države Amerike, kjer je Donald Trump dolgo časa podcenjeval izbruh virusa. Do danes je v ZDA umrlo več kot 13.000 ljudi, po napovedih stroke pa so še daleč od resničnega izbruha bolezni.

Slovenija je prvi primer okužbe s sars-cov2 zabeležila 4. marca.

11. marca je WHO razglasila pandemijo covida-19, dva dni zatem je za središče pandemije proglasila Evropo in z njo Italijo. V Italiji je virus ugasnil veliko življenj, med njimi zlasti ostarelih. Okužilo se je ogromno zdravstvenih delavcev, saj jim primanjkuje zaščitne opreme. Zanjo in za pomoč v zdravstvenih ekipah je ves čas prosila EU, a so jo slišale in ji prihitele na pomoč sredi marca Kuba, Kitajska in Rusija. Svet ves čas pretresajo posnetki s povsem izčrpanimi zdravstvenimi delavci in dolgimi vrstami krst, saj umrlih nimajo več kam pokopavati.

Vpeljane omejitve gibanja so doletele polovico človeštva. Italija v zadnjih dneh sicer beleži upadanje števila okuženih in smrti.

Epidemija v Sloveniji

Slovenija je prvi primer okužbe s sars-cov2 zabeležila 4. marca. Testiranja potekajo ves čas (že več kot tisoč na dan), a le pri tistih, ki imajo večje težave z zdravjem, pri bolnikih ob sprejemu v bolnišnico in pri zdravstvenih delavcih, tudi zaradi preventive. Bolnike zdravijo na Infekcijski kliniki in še nekaterih oddelkih v ljubljanskem Kliničnem centru, v mariborskem Kliničnem centru, na kliniki Golnik in v celjski bolnišnici. V pripravljenosti so za drugo fazo epidemije še oddelki v vseh regijskih bolnišnicah.

Socialna in fizična distanca

Novi koronavirus je hipoma spremenil ustaljene življenjske navade. Bližino soljudi je zamenjala socialna distanca - razdalja vsaj 1,5 metra, ukinjeno je rokovanje ob pozdravu, ni več druženja ob kavi. Parki in lokali so zaprti, ljudje se družijo po spletu, skypu, zoomu, telefonu. Izobraževanje otrok in študentov poteka na daljavo, mnoge oblike dela potekajo od doma, veliko ljudi je izgubilo službo, mali podjetniki, espeji in obrtniki propadajo. Razkužila, rokavice in zaščitne maske so obvezni v javnih prostorih, hkrati jih primanjkuje, cene so astronomske. Prihaja do zadrževanja pošiljk naročene opreme s Kitajske na večjih letališčih, kjer jih države EU in ZDA skušajo obdržati zase. Pojavlja se tekmovanje pri naročanju in nakupu.

Vse več ljudi drsi v socialno stisko. Hkrati se krepita prostovoljstvo in dobrodelnost, posamezniki brezplačno pomagajo šibkejšim in delajo v humanitarnih organizacijah. Žal se v nekaterih družinah stopnjuje nasilje.

Svet nikoli več ne bo takšen, kot je bil še pred kratkim. Zaradi majhnega, nevidnega in nevarnega virusa. Zveni kot znanstvenofantastični film. S to razliko, da ga danes živimo.

---