Baby boom: urbani mit, ki v stvarnosti nima podlage

Kmalu po tem, ko smo Slovenci, tako kot drugi narodi po Evropi in svetu, zaradi koronavirusa ostali doma, so se po družbenih omrežjih razplamtele napovedi o novi baby boom generaciji, ki naj bi luč sveta ugledala čez devet mesecev. Vendar pa strokovnjaki za demografijo in pretekle izkušnje pravijo drugače.

Pred dnevi je po spletu zaokrožila novica, ki je špekulacijam o “baby boomu” čez devet mesecev dala krila. Največji proizvajalec kondomov na svetu, podjetje Karex, ki ima sedež v Maleziji - iz njihovih tovarn naj bi prišel vsak peti kondom -, je zagnalo svojo proizvodnjo po tem, ko so bili za kak teden prisiljeni zapreti pol svojih obratov. Ker večino kondomov proizvedejo na Kitajskem in v Indiji, je zato precej ogrožena kratkoročna prihodnost proizvodnje kondomov, je za portal Bloomberg povedal njihov direktor Goh Miah Kiat . Hkrati pa naj bi se povpraševanje po njihovih izdelkih v zadnjih tednih kar podvojilo.

Da naravne nesreče, električni izpadi in podobne situacije, ko ljudje več časa preživijo doma, veljajo za “povzročitelja” povečanega števila rojstev, je že dolgo nekakšen urbani mit. Kaj pa o njem pravijo strokovnjaki in številke? Ali si lahko tudi v Sloveniji obetamo, da bodo porodnišnice na začetku leta 2021 precej bolj zasedene?

“Tu pa tam bo mogoče kakšno načrtovano rojstvo, še več pa jih bo verjetno odloženih na kasnejše boljše čase. Na tej osnovi bi lahko celo bolj pričakovali padec rodnosti, saj so mnogi ljudje v reproduktivni starosti odložili rojstva na zgodnja ali celo pozna trideseta, s čimer so si zožili okno priložnosti za zanositev. Če bo kriza trajala dlje časa, lahko to pomeni, da nekaterih rojstev, ki bi sicer bila, sploh ne bo.”

Janez Malačič

strokovnjak za demografijo

Koronavirus bo zmanjšal, ne povečal števila rojstev

Ne, bi se glasil preprost odgovor. Tako vsaj pravi Janez Malačič z Ekonomske fakultete, ki se že vrsto let ukvarja z demografskimi vprašanji. Posebnega izbruha rodnosti zaradi ukrepov, ki so povezani z zajezitvijo novega koronavirusa, ne pričakuje. “Prvi razlog je preprost. V današnjih razvitih družbah se rojstva načrtujejo. Drugi pomemben razlog je splošna in še bolj ekonomska kriza, ki povečuje strah in negotovost. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala. Tu pa tam bo mogoče kakšno načrtovano rojstvo, še več pa jih bo verjetno odloženih na kasnejše boljše čase. Na tej osnovi bi lahko celo bolj pričakovali padec rodnosti, saj so mnogi ljudje v reproduktivni starosti odložili rojstva na zgodnja ali celo pozna trideseta, s čimer so si zožili okno priložnosti za zanositev. Če bo kriza trajala dlje časa, lahko to pomeni, da nekaterih rojstev, ki bi sicer bila, sploh ne bo,” je pojasnil Malačič.

Kaj pa splošno uveljavljeno razmišljanje, da so bili v preteklosti različni električni izpadi in naravne ujme “krivi” za povečano število otrok čez devet mesecev? “V bivši Jugoslaviji, vsaj v Sloveniji, ni bilo toliko električnih mrkov, da bi delali takšne študije. To je pogosto bolj propaganda, ki nima kakšne večje osnove v stvarnosti, zlasti ne tisti, ki sem jo sam doživljal. V Sloveniji ljudje že od 50 do 60 let načrtujemo rojstva in zato ni veliko osnove za takšne špekulacije,” je še dodal.

“Največ rojenih je kontinuirano na posamezne dneve konec meseca septembra, kar bi lahko dejansko povezali z vplivom božično-novoletnih praznikov.”

Danilo Dolenc

Statistični urad RS

Večje število potomcev v določeni generaciji je bolj posledica dejstva, da so tudi sami potomci številčnejših generacij, je pojasnil Malačič: “Če je na primer kohorta staršev zaradi kakšnega razloga, kot je na primer izbruh rodnosti po vojni, številčnejša, bo taka tudi kohorta potomcev.”

Na Kitajskem se je, če gre verjeti poročanju zahodnih medijev, po tednih v karanteni drastično povečalo število zahtevkov za ločitev.

Več otrok zahvaljujoč božično-novoletnim praznikom

Poglejmo, kaj pravijo številke. Največ Slovencev je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije rojenih marca, in sicer kar 181.061, najmanj pa novembra, ko rojstni dan praznuje 162.009 ljudi. “Sicer pa je največ rojenih kontinuirano na posamezne dneve konec meseca septembra, kar bi lahko dejansko povezali z vplivom božično-novoletnih praznikov,” je pojasnil Danilo Dolenc, vodja oddelka za demografske statistike in življenjsko raven na statističnem uradu. Še zanimivost, največ ljudi je v Sloveniji rojenih na petek, in sicer 307.541, najmanj, 276.420, pa na nedeljo.

Leta 1955 kar 32.096 otrok, leta 2003 skoraj pol manj

Najštevilčnejša generacija po letu 1954 je generacija 1955, ko je bilo v Sloveniji rojenih 32.096 otrok. V povprečju so bile takrat matere stare 28,3 leta, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila 24,8 leta. Zgolj 3428 otrok se je takrat rodilo izven zakonske zaveze.

Zadnje leto v skupni državi, leta 1990, se je v Sloveniji rodilo 22.368 živorojenih otrok, zanimivo pa je, da je bila povprečna starost matere 26 let, povprečna starost matere ob prvem otroku pa 23,9 leta.

Število rojstev je nato padalo vse do leta 2003, ko je zabeležena najmanjša generacija, in sicer se je tistega leta rodilo le 17.321 otrok. Povprečna starost matere pa je takrat znašala 29 let.

Število otrok se je nato počasi vzpenjalo do leta 2010, ko se je rodilo največ otrok v samostojni Sloveniji, in sicer 22.343, povprečna starost matere pa je bila takrat že 30,3 leta. Kar 12.441 otrok pa se je rodilo v zunajzakonski skupnosti.

Električni mrk ne poveča števila rojstev

V Sloveniji se sistematično z vprašanjem povezanosti med izrednimi razmerami in povečanjem (ali zmanjšanjem) števila otrok niso posebej ukvarjali, je pa to vprašanje pod drobnogled vzela raziskava iz leta 1970, kjer so preučevali vpliv velikega električna izpada na nataliteto v New Yorku. “Ključna ugotovitev je bila, da vplivov ni,” je zatrdil Dolenc.

Dobro se še spominjamo stanja, v katerem so se po žledolomu znašli prebivalci primorsko-notranjske regije pozimi leta 2014, ko so bili več časa odrezani od sveta. A tudi tu številke ne pritrjujejo urbanemu mitu. Leta 2014 se v regiji ni rodilo več otrok v primerjavi s predhodnim ali naslednjim letom. Leta 2013 je bilo rojenih 584 otrok, leta 2014 537, leta 2015 pa 545.

Bolj fleksibilni pri odločanju za drugega otroka

Vpliv naravnih ujm na plodnost in morebitno porast rojstev je pod drobnogled vzela skupina raziskovalcev iz različnih univerz po svetu, ki so jo sestavljali Richard W. Evans, Yingyao Hu in Zhong Zhao. Preučevali so rodnost po nastopu orkanov, ko morajo ljudje zaradi bolj ali manj strogih ukrepov več časa ostajati doma, med letoma 1995 in 2002.

Glavna ugotovitev je, da je povezava med rodnostjo in orkani precej bolj kompleksna, kot jo prikazujejo mediji. Najstrožji ukrepi, ki preprečujejo ljudem, da bi zapuščali domove, celo negativno vplivajo na število rojstev. Nekoliko bolj pozitiven je vpliv, ko je stanje manj nevarno. Vendar tudi to vpliva zgolj na pare, ki že imajo vsaj enega otroka. Kar, tako sklepa skupina raziskovalcev, pomeni, da je odločitev parov za prvega otroka časovno natančno določena, pri drugem pa se nekoliko bolj prilagodijo oziroma spočetje prepustijo naključju.

Morda celo več ločitev?

Na Kitajskem o porastu otrok čez devet mesecev niti ne govorijo več, saj se je, če gre verjeti poročanju zahodnih medijev, po tednih v karanteni drastično povečalo število zahtevkov za ločitev. Ponekod so zaradi prevelikega navala vlog število vlagateljev celo omejili.

Da je samoizolacija preizkušnja za medosebne odnose, na svoji koži zadnje tedne opaža vse vse več slovenskih parov in družin. Kakšni bodo vplivi ukrepov koronavirusa na slovensko družbo, bomo lahko ocenili šele čez nekaj mesecev, morda celo let. Nasvet psihologov in strokovnjakov, naj si v tem zahtevnem času vzamemo čas, skušamo biti potrpežljivi in razumevajoči, pa vendarle ni odveč.

Morda še za zanimivost, kakšen nasvet je malezijsko ministrstvo za ženske v teh dneh posredovalo svojim državljankam. Malezijkam svetujejo, naj se v času samoizolacije naličijo, nosijo oprijeta oblačila in govorijo kot “animirane mucke”. Da ne bi motile moža, pa naj se izognejo sarkazmu.

Čisto nič sarkastičen pa ni naslednji podatek: odkar so Malezijci v samoizolaciji, se je število klicev na številko, na katero se obračajo žrtve družinskega nasilja, dvignilo za 57 odstotkov. Kar pa ni zgolj malezijska posebnost. Na težavo povečanega družinskega nasilja opozarjajo tudi slovenske organizacije, ki pomagajo ljudem v stiski.

---