“Tovrstne apokaliptične nesreče smo si zakuhali ljudje sami”
V teh izrednih razmerah gredo po svetu za med romani o pandemijah, tudi The Stand (1978), v katerem Stephen King opisuje, kako strašna gripa pomori skoraj celotno svetovno prebivalstvo, redki preživeli pa se v ZDA spopadejo z utelešenim zlom. Obsežen roman bomo dobili tudi v slovenščini.
Kingovo knjigo Different Seasons v prevodu dobimo letos, roman The Stand pa čez dve leti. Foto: Andraž Gombač
Umetnostni zgodovinar Marko Košan, ki je lani pri Beletrini izdal prevod Kingovega grozljivega romana It (Tisto), se nam je odzval v postelji, kamor ga je položila - gripa. Ampak “klasična”.
Beletrini je že oddal prevod Kingove odlične zbirke prav nič tipičnih štirih novel Different Seasons, ki bo pod naslovom Drugačni letni časi izšla jeseni. Tri zgodbe so mnogim znane po zaslugi filmov Stand By Me (Ostani z menoj), The Shawshank Redemption (Kaznilnica odrešitve) in Apt Pupil (Vzoren učenec). Že od začetka sodelovanja pa se Košan z Beletrino dogovarja tudi za prevod Kingovega najobsežnejšega romana The Stand. Založba je poskrbela za avtorske pravice in prejšnji teden so dorekli: Košan naj se loti prevajanja 1600 strani, ki jih bodo slovenski bralci v roke dobili v prvi polovici leta 2022.
Marko Košan
prevajalec Stephena Kinga
“V romanu The Stand so briljantno opisane skrajno panične reakcije ljudi v času pandemične gripe.”
V knjigi Drugačni letni časi je tudi novela, po kateri je režiser Frank Darabont leta 1994 posnel mojstrski film The Shawshank Redemption (Kaznilnica odrešitve). Glavni vlogi sta igrala Tim Robbins (desno) in Morgan Freeman.
Boj dobrega in zla
Kakšen bo slovenski naslov, še ni jasno. Pri Kingu je to praviloma trd oreh, saj so naslovi pogosto večpomenski. Delovni naslov je Oporišče, lahko bi bil tudi Odpor. Prevodi v druge jezike, pojasnjuje Košan, imajo običajno povsem drugačne naslove od izvirnega: nemško Das letzte Gefecht, italijansko L'ombra dello scorpione, špansko Apocalipsis, rusko Protivostojanje, poljsko Bastion, portugalsko A dança da morte ...
“Rdeča nit vseh Kingovih pripovedi je, preprosto rečeno, boj dobrega in zla,” pojasnjuje Košan. “Še najbolj premočrtno je to prisotno v The Stand, ki mi prav zaradi tega ni najbolj pri srcu. Na prvem mestu je zlasti pri ameriških bralcih, najbrž tudi zato, ker je morda manj psihološko poglobljen in je v ospredju avanturistična epopeja. Vsekakor pa so v prvem delu knjige briljantno opisane skrajno panične reakcije ljudi v času pandemične gripe ... Meni je vsekakor najljubši Tisto, Drugačni letni časi je sploh poglavje zase, všeč so mi še The Shining, Carrie in 11-22-63, kjer se proti koncu junak po posegu v zgodovino vrne v svoj čas, v katerem je zaradi človeškega vmešavanja nastopila apokalipsa. Še posebej rad imam Kingove izbrane kratke zgodbe. Mimogrede: njegov novejši roman Sleeping Beauties prav tako opisuje epidemijo, a v bolj alegoričnem smislu.”
Po romanu The Stand so leta 1994 posneli istoimensko televizijsko nadaljevanko, glavno vlogo je igral Gary Sinise.
Po romanu The Stand je King napisal tudi scenarij in režiser Mick Garris je leta 1994 posnel televizijsko nadaljevanko, ki je doživela povečini pozitivne ocene. “Seveda sem jo gledal, že davno,” pravi Košan. “Kolikor se spomnim, je bila kar v redu, imela je dobro vzdušje in sledila je knjigi. Kingovih detajlov, ki so bistveni, pa na filmu nikoli ne morejo zaobjeti. Dobra je tudi igralska zasedba, Gary Sinise je fajn, medtem ko imam v spominu, da sta Rob Lowe in Molly Ringwald prav grozna.”
Režiser Josh Boone je lani v Vancouvru začel snemati novo nadaljevanko po tem romanu, ki naj bi jo CBS All Access, ameriški ponudnik videovsebin na zahtevo, premierno predvajal - kako primerno! - še letos.
Od Camusove Kuge do Kavčičeve Pustote
Literature s tovrstno tematiko je še veliko. “Seveda mi najprej pridejo na misel postapokaliptični znanstvenofantastični romani,” pravi Košan. “Že v osnovni šoli me je, denimo, navdušil The Andromeda Strain Michaela Crichtona, v slovenskem prevodu naslovljen Andromeda. V tem žanru sta imenitna seveda vsaj še The White Plague Franka Herberta, ki je slovenskim bralcem znan po Peščenem planetu. Omenim naj še The Dog Stars Petra Hellerja, od 'resnejše' literature pa je seveda takoj v mislih Camusova Kuga, kjer gre spet za zelo očitno alegorijo. Zelo mi je všeč Esej o slepoti nobelovca Joseja Saramaga, tu je še Steklina Borislava Pekića, pred očmi pa imam vsekakor tudi Smrt v Benetkah Thomasa Manna, morda tudi zaradi odličnega Viscontijevega filma. Omeniti velja še Marquezovo Ljubezen v času kolere, pri tem se spomnim še njegovih Sto let samote in tudi epidemijo griže v meni ljubi Pustoti Vladimirja Kavčiča ...”
Med vsemi romani te dni po svetu največ pozornosti zbuja še ne poslovenjen The Eyes of Darkness (Oči teme) iz leta 1981, v katerem je danes 74-letni ameriški pisatelj Dean Koontz opisal popolno biološko orožje: morilski virus Wuhan-400, ki so ga razvili v laboratorijih v predmestju kitajskega Vuhana. Vsaka podobnost z resničnostjo je - srhljiva.
Glavno sporočilo srhljivih romanov o epidemijah je jasno, pravi Marko Košan: “Tovrstne apokaliptične nesreče smo si slejkoprej zakuhali ljudje sami. Človeštvo s svojim odnosom do okolja, do planeta, do vsega, kar nas obkroža.”