Čezmejni delavci med Italijo in Slovenijo se soočajo z vrsto težav

“Ovir, ki otežujejo položaj čezmejnih delavcev, bo, upamo, kmalu manj,” pravi Michele Berti iz sindikata UIL za Furlanijo Julijsko krajino. Nedavni sestanek v Rimu, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih in italijanskih ustanov, je dokazal, da se v obeh državah ne le zavedajo težav čezmejnih delavcev, ampak zanje že iščejo rešitve.

RIM >Sestanek v Rimu, ki so se ga udeležili predstavniki zavodov obeh držav s področja zaposlovanja, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter socialnega skrbstva, je bil po mnenju Micheleja Bertija skoraj zgodovinski. “To je bilo prvo srečanje zavodov, vpletenih v vprašanje čezmejnega zaposlovanja, na najvišji ravni, na ravni države. Dogovorili smo se za poglobljeno sodelovanje vseh vpletenih. Tako bi našli rešitve za mnoge zagate čezmejnih delavcev, ki jih obremenjujejo po nepotrebnem.”

Romajo od svojega zdravnika do ZZZS

Slovenska stran je že v Rimu napovedala rešitev, ki bo razveselila marsikaterega čezmejnega delavca. V Italiji in Sloveniji namreč veljajo različni predpisi glede dokumentov, ki so potrebni za izplačilo nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali poškodbe izven dela. V Italiji pristojne ustanove v 48 urah zahtevajo zdravniško potrdilo o nezmožnosti za delo, iz katerega so razvidni podatki o nastopu nezmožnosti za delo in predvidenem času trajanja nezmožnosti za delo ter diagnoza. Slovenski bolniški listi zadnjih dveh podatkov ne vsebujejo, poleg tega pa se potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list) praviloma izdaja ob zaključku te nezmožnosti. To pomeni, da morajo čezmejni delavci opraviti več poti med svojim osebnim zdravnikom in pisarno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da lahko italijanski ustanovi predložijo vse potrebne podatke. V nasprotnem primeru lahko ostanejo brez nadomestila.

Prijazne rešitve lahko zmanjšujejo delo na črno

“Če se oblasti premalo trudijo odstranjevati ovire, ki grenijo življenje čezmejnih delavcev, to gotovo ne pomaga preprečevati dela na črno. Boljša ureditev čezmejnega dela bi bila vsaj predpogoj, da bi lahko upali na zmanjševanje obsega dela na črno,” pravi Michele Berti. Koliko je delavcev, ki delajo na črno, je težko oceniti, saj ti ljudje niso zajeti v nobenih podatkih; so tako rekoč nevidni. Je pa med tistimi, ki hodijo delat na črno čez mejo, največ gospodinjskih pomočnic in negovalk starejših, veliko je tudi delavcev v gradbeništvu, nekaj pa je tudi gostincev in trgovcev.

ZZZS že ponuja rešitev

Kmalu bo lahko drugače. Predstavniki ZZZS so italijanski strani predlagali rešitev, ki bi čezmejnim delavcem prihranila to romanje. “V okviru projekta elektronskega bolniškega lista (eBOL) smo predvideli rešitev tudi za tuje zavarovane osebe. Zanje bodo izvajalci lahko tudi po vzpostavitvi sistema eBOL natisnili papirnati bolniški list, nanj pa pripisali vse potrebne podatke. Posebnost je, da se bo za tuje zavarovane osebe bolniški list lahko izdal že ob pričetku nezmožnosti za delo, samo z datumom pričetka nezmožnosti za delo, da bi ga lahko oseba nemudoma dostavila tujemu nosilcu zavarovanja,” razlaga Biljana Erdelić, vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja na Območni enoti Koper ZZZS. Tak bolniški list bi nadomestil dosedanje zdravniško potrdilo in listino, izdano po uredbi Evropske skupnosti, ki jo je doslej izdajal ZZZS. Ob zaključku nezmožnosti za delo bi oseba pristojnim dostavila bolniški list, ki bi vseboval zaključek nezmožnosti za delo, odpadlo pa bi izdajanje listin po EU uredbi, še pojasnjuje Erdelićeva.

V Kopru o obdavčitvi

Po srečanju v Italiji, namenjenem težavam čezmejnih delavcev, je zdaj na vrsti sestanek v Sloveniji. Že danes se bodo tako v Kopru poleg predstavnikov različnih zavodov iz obeh držav srečali tudi predstavniki Fursa in italijanske davčne uprave. Tokrat bodo v ospredju vprašanja, povezana z obdavčitvijo, ki žulijo čezmejne delavce.

---