Penino se sme uživati tudi brez razloga

Penina, ki je čudovit slovenski izraz za peneče vino, je slog vina, katerega priljubljenost vsako leto narašča. Še posebej v predprazničnem času se z njimi srečujemo skoraj vsak dan - pri Slovencih je penina še vedno največkrat rezervirana za praznovanja ali kot aperitiv. Za razširitev nabora priložnosti, ko se odločimo za uživanje v penini, je koristno razumeti, kaj penina sploh lahko ponudi, kakšne so razlike znotraj vinskega sloga, in nenazadnje tudi, kakšni so trendi.

Poznamo sedem metod pridelave penečega vina, med najpogostejšimi in najbolj znanimi pa sta pridelava po tradicionalni ali klasični metodi ter tankovska ali tako imenovana charmat metoda. Slednja iz leta v leto pridobiva priljubljenost, saj tako pridelana peneča vina izkazujejo več sadnega karakterja in svežine, običajno vsebujejo nekaj preostanka sladkorja, ter so tako všečna široki publiki uživalcev. S cenovnega vidika so bolj dostopna od penečega vina, pridelanega po klasični metodi, na kar v veliki meri vpliva tudi čas pridelave, ki je pri tankovski metodi znatno krajši.

Vodilni je prosecco

Šolski primer pridelave zgoraj omenjenega sloga v tujini najdemo pri italijanskem proseccu, čigar priljubljenost raste na vseh vinskih trgih, v Sloveniji pa primat držijo predvsem na Štajerskem z radgonsko in ormoško kletjo na čelu. Tudi na zahodu države najdemo dobre primere penine po tankovski metodi, ki nosijo pečat sredozemskega podnebja in prav v tej raznolikosti je čar naše dežele.

Ne glede na to, kateri slog penine boste izbrali in ob kateri priložnosti jo boste ponudili, je pomembno, da boste v njej uživali in te užitke delili z bližnjimi.

Na drugi strani ponujajo peneča vina, pridelana po tradicionalni metodi, manj sadnih not in več dozorelih. Te lahko opišemo kot vonj po kruhovi skorji, prepečencu, maslu, oreščkih in podobno, s sadne strani pa prednjačijo predvsem note citrusov in jabolka. Paleta arom je pestrejša pri kompleksnih vinih, ki jih pridelovalci dalj časa zorijo v steklenici, preden jih plasirajo na trg. Svetovno najbolj priznani primeri so šampanjci iz francoske pokrajine Champagne, iz Španije prihaja Cava, iz Italije pa Franciacorta. Tudi v Sloveniji imamo širok nabor penin omenjenega sloga, med boljše primerke pa se uvrščajo tiste, ki prihajajo iz kleti Bjana, Istenič, PF Wineries, Medot, Radgonske gorice, Silveri, Dveri Pax, Klet Brda in še kar nekaj drugih. Njihovo število iz leta v leto vztrajno raste.

Stare metode za nove čase

Raste tudi pridelava in poraba penine, pridelane po ancestral metodi. Tako pridelano vino se imenuje pét-nat (kratica za pétillant-naturel, v prevodu: peneče-naravno) in je trenutno največji trend v deželah čez lužo. Pri tej metodi se usedline iz steklenice ne odstranjuje, kot se to počne pri tradicionalni metodi, zato so taka vina motna. Usedlina da vinu nekaj dodatnih arom in polnosti v okusu, vendar bi bilo zmotno razmišljati, da so ta vina kaj bolj naravna v primerjavi z drugimi, kot to nakazuje ime, saj se vendarle vsa pridelujejo iz grozdja, naravne surovine.

Tudi v kleti Vinakoper posvečamo posebno pozornost tej iskrivi pijači in rezultate našega dela ponujamo v liniji vin, imenovani Capris, ki v prenovljeni podobi prihaja na trg v decembrskem času. Poleg vloge aperitiva jih predlagamo v kombinaciji s solatami, ribami, školjkami, penine s preostankom sladkorja pa lahko kombiniramo tudi s sladicami. Ne glede na to, kateri slog penine boste izbrali in ob kateri priložnosti jo boste ponudili, je pomembno, da boste v njej uživali in te užitke delili z bližnjimi. Lepo praznujte in ne pozabite - penina se lahko uživa tudi brez razloga.

Rok Jamnik, enolog (Vinakoper)

---