Dickensova Božična pesem

Konec novembra bo v SNG Nova Gorica četrta premierna uprizoritev letošnje sezone, ki obeta svojevrsten gledališki užitek v dneh, ko nas prevzema praznično razpoloženje.

Dickensova Božična pesem je svojevrsten fenomen, saj je vzpostavila tradicijo božičnega praznovanja, celo literarni žanr božičnih zgodb. Po njej je bilo posnetih ogromno filmskih priredb in risank. Na železnem repertoarju ljubljanskega baleta je že skoraj dve desetletji predstava, v kateri je prepletena s Hrestačem Petra Iljiča Čajkovskega, v tokratni novogoriški dramsko glasbeni uprizoritvi pa bo prvič na slovenskem odru zazvenelo besedilo Dickensove Božične pesmi, kot ga je za oder priredil angleški ustvarjalec Neil Bartlett.

Fantastična doživetja skopega bogataša

Glavni junak Ebenezer Scrooge (Radoš Bolčina) v svojem podjetju zajedljivo naznani, da se tudi tokrat ne namerava veseliti praznikov. Toda na božični večer ga obišče duh pokojnega družabnika Jacoba Marleyja, ki je bil prav tak stiskač kot on in mora zato v onostranstvu vleči težke verige. Scrooge in Marley sta se vse življenje gnala le za zaslužkom; nikoli jima ni bilo mar ne za reveže ne za družino. Vendar ima Scrooge še čas, da to popravi, saj mu Marleyjev duh napove, da ga bodo obiskali še trije duhovi, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ...

V zgodovini literature velja Božična pesem za eno prvih zgodb, v kateri je opisano potovanje skozi čas v obeh smereh, in za eno najbolj priljubljenih o duhovih sploh.

Gledališka magija

Režiserka Ivana Djilas se je uprizoritve lotila s skoraj povsem enako kreativno ekipo kot pri izjemno odmevni predstavi Peter Kušter, ki je očarala mlade in odrasle gledalce z inovativnim pristopom in prepletanjem dramskega, glasbenega in lutkovnega žanra v “totalno” gledališko doživetje.

V prispevku za gledališki list z naslovom Ko dobijo spake glas in glasbeno zaživijo zgodbe obstrancev je Matej Bogataj zapisal: “Nič me ni presenetilo, da je bila za režijski vskok k uprizoritvi bizarne operete Peter Kušter, kakor je serijo narativnih portretov spak in strašnih mulčkov sredi XIX. stoletja pisal Heinrich Hoffmann, izbrana Djilasova. Zaradi ikonografske sorodnosti, saj je predstava, ki so jo z glasbo opremili The Tiger Lillies, zelo v stilu vsega tistega, kar je počela prej, pri režiranju pravljic za otroke. /.../ Ne samo da je Andrej Rozman - Roza priskrbel postaran, patiniran prevod, takšna je bila tudi kostumografija Jelene Proković, scenografija Barbare Stupica, ki je priklicala načine ustvarjanja odrske iluzije iz časov okoli nastanka besedila, duhovita je bila uporaba lutk, za kar je poskrbel lutkovni mojster Brane Vižintin, gibanje je bilo zmaknjeno, kar je prispevek Maše Kagao Knez. Posebna je bila tudi vloga glasbenega tria, ki je posegal v samo dogajanje, ni bil samo spremljava, temveč je ustvarjal gledališko akcijo v ospredju, pred nastopajočimi; glasbeniki so nemo, z mimiko in gestikulacijo komentirali nastope, tudi tiste mračnega mojstra ceremonije z glasom v falzetu, ki ga mora šele nastaviti in ga je imenitno zastavil Kristijan Guček. /.../ Peter Kušter je zaradi visoke ubranosti in premišljenosti vseh elementov izvedbe prejel nagrado tantadruj in še nekatere.”

Izvirna glasba in sveže priredbe

Poleg prevajalke Ane Duša in mojstrice za lutke Barbare Bulatovič je ključni novi soustvarjalec predstave Boštjan Gombač, ki je v omenjenem prispevku slikovito opisan: “Boštjan Gombač, glasbenik in multiinstrumentalist - morda bi bilo boljše poimenovanje paninstrumentalist, ne samo zaradi panove piščali, temveč zato, ker zna zvabiti glasove, ki jih potrebuje, iz raznovrstne najdene krame, otroških igrač, pojoče žage, menda imenovane Sandvik Stradivari; podobne za nastop potrebne instrumente zbira in s pridom in humorno uporablja - je nastopal v več glasbenih zasedbah, od takšnih bolj zabavljaško odhakljanih do takšnih, ki so imele ob glasbenem tudi etnološko poslanstvo, torej so poskušale obuditi in oživiti instrumente in napeve, ki se jih ne igra več in počasi izginjajo iz naše zavesti.”

Izvirno in prirejeno glasbo bosta tudi tokrat v živo izvajala Blaž Celarec in Joži Šalej, ob Radošu Bolčini bodo igrali in peli Ana Facchini, Peter Harl, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Matija Rupel, Marjuta Slamič, Urška Taufer in Andrej Zalesjak.

---