“Subtilni ustvarjalec z mnogimi strastmi”

“Človek vse življenje razmišlja in se odziva na vsakdanje izzive, ki se pojavljajo in vplivajo na nas. To je generator, ki me ves čas poganja,” je ob odprtju retrospektivne razstave po več kot štirih desetletjih likovnega in literarnega ustvarjanja povedal Vladimir Bačič, ki deluje tudi kot organizator, kurator in vodja Lokarjeve galerije.

AJDOVŠČINA > Lokarjeva galerija, ki je konec poletja gostila odmevno razstavo mednarodnega festivala akvarela Castra 2019, trenutno gosti razstavo Vladimirja Bačiča, ki je lani dopolnil 60 let. Razstavo je naslovil z verzi iz svoje pesmi Hrepenenje: “Tišina. Kako glasne so stopinje hrepenenja.” Je retrospektivni pregled njegovega 40-letnega ustvarjalnega obdobja, vse od konca študija na Pedagoški fakulteti v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja do današnjih dni.

Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in fotografijo, od vsega začetka pa svoja iskanja, občutenja in čustva izpoveduje tudi skozi poezijo in prozo. “Obe sta zelo angažirani, tako kot v slikarstvu se tudi tu poskušam poglabljati v bistvo občečloveških problemov, se odzivati na zunanje dražljaje in slediti navdihu,” je povedal.

Navdušuje ga vse lepo

Umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec pa je v katalogu k razstavi med drugim zapisala: “Vladimirja Bačiča, subtilnega ustvarjalca z mnogimi strastmi navdušuje vse, kar je lepega, gmota kamna, kos lesa, stara ključavnica, roža v glinenem lončku ..., kamnita okna in vrata, ki v objemu časa nagovarjajo s patino, kompozicijo, barvo in strukturo ter postanejo navdih za izvirno likovno podoživetje, ki se izpoje v sublimni harmoniji najpomembnejših slikarskih elementov. Njegova dela so estetsko dovršena in subtilno nagovarjajoča. So čudovit odsev njega samega.”

Doslej je pripravil osem samostojnih razstav, saj kot pravi, ne ustvarja, da bi se z deli postavljal, bil všečen in še manj komercialen, ampak ker z ustvarjanjem izraža svoja notranja občutja. Sodeloval je na več kot 70 skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, udeležil se je tudi več kot 30 likovnih kolonij in ekstemporov v Sloveniji in tujini.

Likovna govorica z odtenki poezije

Na razstavi Tišina. Kako glasne so stopinje hrepenenja. je izbor del iz petih slikarskih ciklov, od prvega Na koncu koraka, ki je, kot pravi dr. Nelida Nemec, v osemdesetih začrtal njegovo pot in jo v iskanju slikarskega poslanstva bogatil do začetka tega stoletja, do cikla Meditacije, ki še vedno nastaja. Tudi ta dela govorijo z barvami in njihovimi simbolnimi vrednostmi, in kot pravi umetnostna zgodovinarka, “z razporeditvijo, kjer dominirajo kolažni segmenti, ki se preoblikujejo v optično zanimivo igro svetlob, senc in barv.”

Vmes je konec devetdesetih ustvaril cikel Barve Mediterana, v občutenih barvnih tonih z močnimi kontrasti, žarčenjem in premišljeno razporeditvijo. V začetku novega stoletja sta nastala cikla Skrivnost svetlobe in Kompozicija. Pregledno razstavo dopolnjujeta izbora grafik in umetniških fotografij ter premišljeno izbrani odlomki njegove proze in poezije.

---