Peš v šolo je lahko tudi zabavno

Da so podnebne spremembe in njihove posledice vedno bolj priljubljena tema tudi med mladimi, je nakazal štrajk za podnebno pravičnost, ki se ga je udeležilo tudi veliko primorskih šol. Ilirskobistriška osnovna šola Antona Žnideršiča pa je na pobudo devetošolke Mance Slosar organizirala svoj protest kar na šoli. Dogodek je pospremila tudi nagrada mladim poročevalkam za okolje, ki so v lanskem šolskem letu napisale intervju na temo podnebnih sprememb.

Na Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se že 23 let ponaša z nazivom Eko šola, so lani prvič sodelovali v projektu Mladi poročevalec za okolje in prejeli nagrado za intervju na temo podnebnih sprememb, ki so ga pripravile osmošolke Daša Bratović, Maša Primc in Lara Rolih pod mentorstvom učiteljice Anje Hofman. Učenke so intervjuvale zdaj že nekdanjo učiteljico naravoslovja in biologije Nado Šircelj. “Za temo pogovora smo izbrale podnebne spremembe, ker se o tem zadnje čase veliko govori in opozarja. Tudi sami brez politike lahko veliko naredimo za okolje. Že samo izbira, na kak način bomo prišli v šolo, peš, s kolesom, z avtobusom ali z avtom, lahko veliko vpliva na to,” pravi osmošolka Lara Rolih.

Več otrok v enem avtu

Na šoli so učence in učitelje spodbujali k trajnostno naravnani mobilnosti tudi z akcijo Gremo peš s kokoško Rozi, ki je učence zelo pritegnila, saj so ugotovili, da se je peljati v šolo skupaj s prijateljem, sosedom ali sošolcem lahko zelo zabavno. “Tudi če gremo v šolo z avtom, se nas lahko več otrok iz istega kraja pelje skupaj. Prav tako ni potrebe, da nas starši pripeljejo do vrat, ampak nas lahko spustijo že ob cesti pred šolo, mi pa se do šole sprehodimo in se tako še malo podružimo, kar je super,” ugotavljajo učenke. V okviru tedna mobilnosti so na šoli ponovno aktivirali tudi projekt Pešbus.

Nagrajeni intervju

Nekaj izsekov iz nagrajenega intervjuja, v katerem so se učenke 8. razreda OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica o podnebnih spremembah pogovarjale z učiteljico naravoslovja in biologije Nado Šircelj. Menite, da bi se moral človek zavedati, kaj počne in kako posega v naravo? Zakaj?“Skrajni čas je, da se začne vsak izmed nas zavedati, kaj to dolgoročno lahko prinaša. Človek edini zna razmišljati in vemo, da je škoda že povzročena naravi, živalim, rastlinam, dejansko pa jo občuti človek. Zavedati se moramo, kako živimo, kakšni porabniki smo postali in kakšni potrošniki, da živimo zelo lagodno in bi radi še lagodnejše, ampak vse to prinaša tudi trezen razmislek, kaj je potrošništvo, koliko stvari kupujemo, kako trošimo energijo ...” Kaj lahko človek naredi, da bo manj obremenjeval okolje?“Mislim, da se moramo učiti varčevanja na vseh področjih. Spraševati se, kaj dejansko rabimo za življenje, koliko dobrin. Prej smo omenjali, da živimo v potrošniški družbi, vsaka stvar, ki jo kupimo, je bila nekje narejena, nič ne gre brez energije. V naših domovih imamo ogromno stvari, ki jih verjetno sploh ne potrebujemo, smo jih pa kljub temu kupili. Tudi s tem prispevamo k podnebnim spremembam!”Ali mislite, da podnebne spremembe vplivajo na število naravnih nesreč? Kako?“Zagotovo vplivajo na število naravnih nesreč. Škoda se šteje v milijardah, kar je za nas nepredstavljivo. Iz različnih koncev sveta poročajo o katastrofalnih poplavah, orkanih, tajfunih, požarih. Tudi pri nas smo že občutili posledice suše, imeli smo tudi katastrofalne poplave, ki so povzročile velikansko ekonomsko škodo in še drugače prizadele prebivalstvo. Veliko škode so utrpeli gozdovi zaradi izredno nizkih temperatur, več dni trajajoči žled je prizadel del slovenskih gozdov.”

Mentorica Anja Hofman, ki sicer na šoli poučuje angleščino in izbirni predmet vzgoja za medije, pravi, da učence podnebne teme in nasploh varstvo okolja zelo pritegnejo. “Očitno gojimo to zavest o skrbi za naravo. Večina otrok obožuje živali, so proti mučenju in pobijanju, tudi pestrost rastlinskega sveta jim ni tuja. Pozna pa se, da živimo na podeželju in se nam čist zrak zdi skorajda nekaj samoumevnega. Nimamo (še) težav s čisto pitno vodo, gozd imamo skoraj na pragu dvorišča. Vsega tega v velikih evropskih mestih nimajo, zato se jim včasih ob gledanju posnetkov podnebnih protestov po svetu to zdi že pretiravanje,” svoja opažanja pri delu z mladimi opiše Hofmanova.

Kot še napoveduje, bodo po zelo dobrem lanskem odzivu in velikem zanimanju učencev pri projektu Mladi poročevalci za okolje sodelovali tudi letos. Te dni tako že snujejo video prispevek na temo podnebnega štrajka, ki so ga organizirali na šoli.

Nada Šircelj, učiteljica naravoslovja in biologije

Veseli me, da se bomo letos s problemi podnebnih sprememb zelo konkretno ukvarjali na Kongresu mladih raziskovalcev, ki poteka v okviru Mreže šol Parka Škocjanske jame. Raziskovali bomo ogljični odtis, kar pomeni, da bomo računali, koliko ogljikovega dioksida mi sprostimo v ozračje, ko se na primer pripeljemo v šolo z avtomobilom, ko v kuhinjo dostavljajo živila iz različnih krajev, kako je s prevozi naših učencev, od kod prihajajo ...Vzporedno ob teh raziskavah na šoli poteka “zeleni projekt” Trajnostna mobilnost. Spodbuja nas k bolj odgovornemu odnosu do okolja, s tem da na primer v šolo pridemo peš, kolesarimo, jemo lokalno pridelano hrano, da za nami ostaja čim manj odpadkov, varčujemo z viri in energijo ... Vsak izmed nas lahko s svojim spremenjenim načinom ravnanja prispeva k trajnostnemu razvoju na našem planetu.

Eko šolski vsakdanjik

Vsekakor so za visoko okoljsko zavest mladih poleg vzgoje v domačem okolju zaslužne tudi šole, ki s številnimi projekti na to temo pritegnejo mlade, da se aktivno vključijo v skrb za okolje. “Naša šola že vrsto let spodbuja in uči otroke o trajnostnem načinu življenja. Prav je, da učence že od malega spodbujamo k razmišljanju o tem, kaj je dobro za naše okolje. Tako bomo naredili svet lepši za njih in za nas,” pove koordinatorka Eko šole Violeta Husu.

Tudi šolski vsakdanjik je zato zelo ekološko naravnan. “Na šoli zbiramo zamaške, stare časopise in odpadne baterije. Lani smo v posebni akciji z bistriško Komunalo zbirali tudi odpadno olje in male elektronske aparate. Vsak dan se trudimo, da bi pri malici in kosilu porabili čim manj plastike. Ena od smernic eko šole je tudi trajnostna pridelava hrane, zato v šolski kuhinji skrbimo, da večino hrane dobimo iz našega lokalnega okolja,” še dodaja.

---