Čompe, ki so slastne tudi po 25 letih

Med številnimi dogodki, ki so bogatili pester program četrtega novogoriškega knjižnega festivala Mesto knjige v organizaciji Društva humanistov Goriške, so bile tudi Čompe.

Koncerti te naše posebne zasedbe, ki združuje predvsem ljubiteljske glasbenike, so prava dragocenost, saj jih ne beležimo prav veliko. Pobudnik in glavni organizator njihovega četrtkovega koncerta je bil KUD Morgan, ki je Čompe v Novo Gorico po dolgem času povabil ob njihovi 25-letnici.

V slikovitem atriju Mestne občine Nove Gorica so tako jubilej na Primorskem praznovali harmonikaš in pevec Janez Škof, violinistka Neža Zinaić, saksofonista Breda Krumpak in Žiga Saksida, kitarist Silvo Zupančič in tolkalec Marjan Stanić. Pa čeprav je v njihovi diskografiji le prvenec Čompe iz leta 2004 in so na koncertu zazvenele že njihove skorajda zimzelene pesmi, je bil odziv poslušalstva topel in bučen. Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo in so vedno dobre, kakor je tudi droben slasten bovški krompir s skuto, po katerem so si glasbeniki nadeli svoje ime.

Tako še po četrt stoletja ostaja odlična tudi zasedba Čompe z iskrivimi in duhovitimi muzikanti. S svojo energijo preprosto prevzamejo, so na trenutke vihravi in vseskozi prisrčno hudomušni. Vse to pa se pretaka od nastopa do besedil in glasbe. Ta nemalokrat zazveni ironično, vedno pa iskreno in odigrano iz srca, kot je značilno za pretkane samouke, ki glasbo ustvarjajo iz svoje notranje ustvarjalne intuicije in ljubezni do ubranega zvoka.

V glasbi je jasno občutiti vir njihovega porekla, ki izhaja iz ljudskega, pa tudi iz dejstva, da so nekateri člani poklicni gledališki igralci. Posebna zmes odrsko učinkovite zvočne melodioznosti je lahko tudi zbadljiva na eni strani ali pa romantična in tragična na drugi. Vse napeve glasbeniki prepričljivo prepletajo z raznoraznimi ritmičnimi obrazci, ne samo iz znanih domačih logov, ampak tudi tistih, ki se k nam stekajo iz nekoliko oddaljenih južnejših kultur Balkana. Celo nekaj rahlega pridiha klezmerja je zaslediti sem pa tja. Na dan prihaja romska narava s svojo bistroumno premetenostjo. Ljudskost, ki preveva njihovo ustvarjalno muzo, je pristna, prvobitna in čista, tako postane njihova glasba univerzalno lepa in brezčasna, zato tudi priljubljena in vedno aktualna. K tej edinstveni zvočnosti v koktejlu folk glasbe, kantavtorstva, ljudske narativnosti in trubadurskega značaja pa dodajajo poseben pečat besedila pomembnih slovenskih pesnikov in literatov Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, Milana Jesiha in Andreja Rozmana Roze. Z njimi celoten glasbeni izraz doseže drugačno, višjo sporočilnost, razsežnost in ustvarjalno vrednost.

Vsekakor 25 let človeških ribic, vranov, potepuhov, rož noči, repe, Francozov ... in krompirja Čompe pohvalno dobro “nosijo”. Njihovi nastopi so še vedno polni entuziazma, mladostnega žara, kakršnega zasledimo pri novih skupinah.  

---