Mortirolo kot prva ura resnice

Dirka po Italiji vstopa v tretji teden, v katerem bodo favoriti za končno zmago sneli preostale maske, ki so jih nosili v prvih dveh tretjinah dirke. Danes se začenja nov Giro, v katerem bomo videli, koliko energije je še ostalo glavnim akterjem v karavani.

LOVERE > Z izjemo četrtka, ko bodo svojo zadnjo priložnost za etapno zmago iskali preživeli šprinterji, nas do sobote čakajo gorske poskočnice, v nedeljo, zadnji dan Gira, pa kronometer v Veroni. Primož Roglič, ki je zanesljivo dobil uvodni dve uri resnice, ima torej v rokah še enega aduta, a okoliščine bodo bistveno drugačne. Vožnja na čas bo s 17 kilometri pol krajša kot v San Marinu, tudi konfiguracija trase bo lažja.

Vprašanje je tudi, koliko nabojev bo po napornih etapah v Alpah in Dolomitih ostalo glavnim kandidatom za skupno zmago. Običajno se razmerja moči proti koncu uravnotežijo, dodaten motiv pa seveda predstavlja rožnata majica, ki jo nosi 25-letni Richard Carapaz. Ekvadorca, ki je bil že lani na Giru četrti v skupnem seštevku, bo težko streti, pa ne le v gorah, kjer bo imel tudi najboljšo podporo v ekipi Movistarja. Dobro se znajde v spustih in tudi v kronometru. V uvodnih vožnjah na čas se je uvrstil tik za najboljšo deseterico. Na osmih kilometrih v Bologni je v primerjavi z Rogličem izgubil 47 sekund, v 35 kilometrih do San Marina pa minuto in 55 sekund.

Pomoč v hribih

V treh hribovitih etapah pretekli konec tedna pa je nadomestil ves zaostanek in si privozil še dobropis pred zadnjo tretjino dirke. Nekaj časa je pridobil na račun taktiziranja med Rogličem in Italijanom Vincenzom Nibalijem, precej pa tudi zavoljo svojih sposobnosti in moštvene moči. Movistar je tik pred Girom resda ostal brez svetovnega prvaka, Španca Alejandra Valverdeja, kar pa ni nujno slabo. Ekipa ima po ustaljeni praksi vsaj dva aduta oziroma kapetana v boju za skupni seštevek. Bask Mikel Landa je blestel na cestah Gira že pred leti, tudi letos pa je blizu najboljšim. Landa je odličen hribolazec, kar Movistarju odpira tudi druge scenarije v boju za rožnato majico.

Kostaričan Andrey Amador ter Španca Hactor Carretero in Jose Rojas lahko dlje časa narekujejo ritem navkreber, kar so slabe novice za konkurenco. Roglič prav velikega izbora nima. Po izgubi Roberta Gesinka in Laurensa de Plusa Jumbo Visma na klancih ni konkurenčen. Slovenski as se je doslej prilagajal razvoju dogodkov, kar je v takšnih okoliščinah razumen pristop. Že tako nesreča ne počiva, v kar se je prepričal v nedeljo, ko je po mehanski okvari in padcu omejil škodo. Za kapetana Jumba Visme bi se vse skupaj lahko končalo bistveno slabše.

Ugriz morskega psa

V nizozemski ekipi se še živo spominjajo, kako je Steven Kruijswijk v 19. etapi Gira 2016 poletel v snežni zamet na spustu s prelaza Agnello in izgubil rožnato majico, ki jo je oblekel Nibali. Morski pes je zavohal kri, tako kot jo je v nedeljo in ne nazadnje tudi leta 2014, ko so tlakovci in dež iz boja za skupno zmago na dirki po Franciji izločili glavna tekmeca, Britanca Chrisa Frooma in Španca Alberta Contadorja. Nibali bo poskušal izkoristiti sleherno priložnost, slab dan ali nevšečnosti tekmecev in ne nazadnje domač teren. Etape pozna do potankosti, pri 35 letih mu izkušenj in velikih zmag ne manjka. Je pa res, da prav veliko priložnosti za osvojitev kakšne izmed tritedenskih dirk ne bo imel več. Giro je njegova oziroma italijanska dirka, kar seveda med vrsticami nenehno poudarja.

Rogliču ostane osredotočenost, ki jo bo potreboval tudi v današnji, 194 kilometrov dolgi 15. etapi. Čeprav so prireditelji s trase črtali Gavio, še vedno straši Mortirolo. Z naklonom, ki na 12 kilometrih vzpona doseže tudi 18 odstotkov, velja za enega najzahtevnejših klancev na tritedenskih dirkah. Ob slabem vremenu bo posebne veščine zahteval tudi spust, kjer ni izključen kakšen napad favoritov za končno zmago. V zadnjih 15 kilometrih do cilja v Ponte di Legno se nato cesta zlagoma vzpenja.

---