Kakšna naj bo šola za življenje

Več prostega časa, več plezanja in gibanja, strpni in nenasilni sošolci, manj testov in več praktičnega znanja - to je le nekaj misli, ki so jih o šoli, kakršno bi radi imeli, povedali udeleženci otroškega parlamenta kraških osnovnih šol.

Skupina najstarejših učencev je premislila prednosti in slabosti sodobne tehnologije. Foto: Marica Uršič Zupan
Skupina najstarejših učencev je premislila prednosti in slabosti sodobne tehnologije. Foto: Marica Uršič Zupan

Letošnji šolski parlament je ob pomoči Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana gostila divaška osnovna šola. Letos so se mladi prvič razporedili v skupine po starosti. Tako so mlajši prišli bolj do besede, laže so se tudi posvetili njihovi starosti primernim temam. Poleg tega so letos uvedli še eno novost - namesto učiteljev mentorjev so delo učencev v skupinah usmerjali učenci višjih razredov kot moderatorji.

Najmlajši so v “čarobni napoj za boljšo šolo” zamešali več športa, likovnega izražanja in igre ter manj delovnih zvezkov in težkih torb. Druga skupina se je s časovno kapsulo preselila v šolo leta 2050, kjer bi se učili s tablicami, a v naravi. Nekoliko starejša skupina je v šolo za življenje vključila tudi šivanje, kuhanje in delo z živalmi.

Osmošolci in devetošolci so o medvrstniških odnosih in vplivu o vplivu družbenih omrežij nanje povedali, da ne želijo nasilnih in žaljivih vrstnikov, temveč strpne in solidarne, tehnologija zaslonov pa omogoča hiter dostop do informacij in lažje spoznavanje drugih kultur, a jemlje preveč časa in odvrača od stikov v živo.

Na državnem parlamentu bodo te zamisli kraških šolarjev predstavili Adna Hasić, Sandi Dulić in Taja Medved.


Najbolj brano