Plasti kot nanos doživetij

Ljubiteljska slikarka in fotografinja Dajana Čok iz Divače si je s tretjim mestom na predlanskem extemporu Ulice Kopra 2017 prislužila nagrado, ki se je ne bi branil niti marsikateri profesionalni umetnik - svojo slikarsko ustvarjalnost predstavlja na samostojni razstavi v Pretorski palači.

KOPER > Še prej se je v pritličju koprske palače predstavila Iva Babič, Postojnčanka, ki od mladih let živi in ustvarja v slovenski Istri, zadnja leta v vasi Sv. Anton. Dobitnica druge nagrade na likovnem extemporu, ki ga je maja 2017 sedmič priredila koprska občina, je konec leta razstavila izbor svojih del, poimenovan Trenutki.

Uspešna slikarska sodelovanja

Na istem prizorišču se od začetka januarja s samostojno razstavo predstavlja Dajana Čok iz Divače, ki je na extemporu, naslovljenem Ulice Kopra 2017, osvojila tretje mesto. Dolgoletna članica Fotokluba Žarek iz Sežane in tamkajšnje likovne sekcije Zlati žarek je v preteklih letih med drugim uspešno sodelovala na tematskih razstavah Javnega sklada za kulturno dejavnost RS, naslovljenih Kvadrat, krog, kockain krogla ter Velika črta - na obeh so njeno sliko uvrstili na državno razstavo. Na lanskem Mednarodnem likovnem extemporu Piran se je njeno likovno delo uvrstilo v ožji izbor in na sklepno razstavo v razstavišču Monfort. Uspešna je bila tudi na Zlati paleti v okviru Zveze likovnih društev Slovenije, kjer je za svoje likovno delo v letu 2017 prejela certifikat. Tudi na likovnem extemporu Sladka Istra 2018 je za sprejeto delo v ožjem izboru prejela drugo nagrado.

Rdeča, ki nas poganja

Razstavljena dela so nastala v akrilni slikarski tehniki, pri kateri z uporabo večplastnosti barve ustvarjalka skuša doseči večji učinek prostora. “Plasti živih barv simbolično predstavljajo doživetja v vsakdanjem življenju, ki se zasidrajo v človeka skozi čas in dogodke. Likovni proces je predstavljen kot pot do osvoboditve v intuitivnem izboru barv in kompozicije,” so zapisali ob tokratni razstavi Dajane Čok, ki se s slikarstvom ukvarja že več kot dve desetletji in se je že predstavila tudi na kar nekaj samostojnih in še več skupinskih razstavah. Glavno vlogo pri večini razstavljenih del, beremo v zapisu ob razstavi, ima rdeča barva, ki “je kot kri ali osnova, ki poganja naš organski sistem in omogoča preživetje in posledično tudi ustvarjanje”.

Njena dela mejijo na abstrakcijo, a obiskovalec hitro prepozna povečini izčiščene vedute prevladujočih mediteranskih krajin, tu pa tam domala impresionistične, spet drugje zaznamovane z geometrijskimi elementi, ki na prvi pogled nimajo preprostega pojasnila in se včasih zdijo bolj kost za gledalčevo domišljijo.

---