(Pre)počasna pravica
Komentarji
06. 11. 2018, 17.46
, posodobljeno: 18. 12. 2018, 18.29
Sojenje Ivanu Radanu je zagotovo posebno po več stvareh, saj se slovensko pravosodje s takšnimi očitki še ni soočilo. Ljubljansko tožilstvo je proti zdravniku pred tremi leti vložilo zelo obsežno obtožbo, v kateri mu je med drugim očitalo šest umorov iz morilske sle. Po dveh letih in devetih mesecih sojenja, na katerem so na več kot 40 obravnavah zaslišali približno 80 prič, je od najhujših očitkov ostala obtožba za štiri kazniva dejanja uboja. Sodni senat je Radana oprostil očitkov po vseh točkah obtožbe. Štiri leta po izbruhu afere je na prvi stopnji oproščen, vmes je ostal brez službe, vrnil je licenco, v priporu je preživel približno leto dni.
Morda še najbolj bode v oči podatek o dolgotrajnem sojenju, kar gre zagotovo pripisati kompleksnosti in zahtevnosti primera, ki ga je bilo treba osvetliti tudi z izvedencem iz tujine, in zapleti, ki so se pojavljali med postopkom. A zgodba še ni končana. Tožilstvo je napovedalo, da se bo pritožilo, primer bodo pretresli še višji sodniki, kasneje pa skoraj gotovo še vrhovni sodniki.
Po mnenju nekaterih tudi ta primer kaže na težave, ki jih imajo sodišča ob reševanju tako kompleksnih primerov.
Po mnenju nekaterih tudi ta primer kaže na težave, ki jih imajo sodišča ob reševanju tako kompleksnih primerov. S sodišč prihajajo opozorila, da so njihovi specializirani oddelki močno obremenjeni z zahtevnimi primeri, ki jih k njim pošiljajo specializirani tožilci. Spomnimo na obtožbo, ki jo je specializirano tožilstvo poleti vložilo v odmevnem primeru korupcije v zdravstvu. Obtožba proti petnajsterici je dolga več kot 500 strani, spis pa ima več kot 20.000 prilog.
Na sodišču so opozorili, da epiloga ne gre pričakovati v pričakovanih časovnih okvirih. Po drugi strani pa javnost pričakuje, da bodo sodišča odločala v časovno sprejemljivih rokih.
Pogosto se zgodi, da večina ljudi, pri Radanu je že bilo tako, obtožene obsodi še pred pravnomočno sodbo. Milko Novič, obtožen umora direktorja Kemijskega inštituta, je - po treh letih in pol za zapahi - po nedavni sodbi vrhovnega sodišča še vedno nedolžen človek. Čaka ga ponovno sojenje.
Zato bi bilo prav, da oblast končno poskrbi za takšne razmere v pravosodju in predvsem za spremembe v kazenski zakonodaji, ki bodo zagotovile, da se bodo v sodnih dvoranah ukvarjali samo z bistvenimi zadevami in ne bodo dopuščale nepotrebnega zavlačevanja.