Umetna burja s Krasa

Konec tedna sta najuspešnejša slovenska alpska smučarja - specialista za hitre discipline, Ilka Štuhec in Boštjan Kline, v novem vetrovniku v industrijski coni na južnem obrobju Gorice preizkusila aerodinamične lastnosti njune smučarske opreme, ki bo odslej varnejša.

Odpri galerijo

GORICA > Naša najhitrejša alpska smučarja, Mariborčana Ilka Štuhec (svetovna prvakinja v smuku) in Boštjan Kline (lani je osvojil prvo zmago na tekmi v svetovnega pokala v smuku) sta v goriškem vetrovniku, ki smo ga obiskali, preizkušala občutke v oblačilih in čevljih ter na smučeh za novo sezono v bučanju umetnega vetra, ki je dosegal hitrost do 130 kilometrov na uro.

Zanju nova izkušnja je posledica sodelovanja naše smučarske zveze, proizvajalca oblačil Energiapura in vetrovnika Aereotunnel podjetja Asse. Dogajanje v zgradbi s tremi različnimi preizkusnimi prostori, kjer veter v vse smeri poganjajo ventilatorji z močjo kar 640 kilovatov, spremlja deset strokovnih delavcev z množico senzorjev in računalnikov. Vetrovnik vodi skorajda domačin (z Vrha na bližnjem zamejskem Krasu) in konstruktor Rolando Parmesani: “Od junija, ko smo te naprave, zasnovane z domačim znanjem, odprli, dokazujemo, da lahko vetrovnik, kakršnega ni v krogu 300 kilometrov okoli nas, uspešno posluje tudi v majhnem kraju in pomaga pri proučevanju in izboljšanju aerodinamičnih lastnosti materialov, ki jih uporabljajo športniki, avtomobilisti, letalci, gradbeniki in drugi. Veselimo se čezmejnega sodelovanja, ki zaenkrat sega v Slovenijo in Avstrijo. Trenutno testiramo pri hitrosti vetra do 160 kilometrov na uro, vendar bomo lahko hitrost kmalu postopno povečali do 250 kilometrov na uro.”

Kline je imel tremo

Prvi je v popolni smučarski opremi v vetrovnik vstopil Boštjan Kline, ki se je na Goriškem že kar udomačil, saj je junija in julija na pripravah v Novi Gorici in okolici preživel kar pet tednov. Po preizkusu v vetrovnem predoru, med katerim ga je na začetku pošteno zazibalo, je bil dobre volje:

“Rad sem se vrnil z južnoameriškega snega spet na toplo Goriško, kjer smo tokrat testirali aerodinamiko dresa, čevljev in smuči za novo sezono, ter pravega položaja telesa v smukaški preži. Na začetku sem imel ob prvih udarih vetra kar malo treme. Moram reči, da nas smučarska zveza bolje podpira kot lani in da smo pri opremi naredili korak naprej. Fizično sem napredoval, optimalne občutke na snegu še iščem, a tudi takšen obisk vetrovnika je delček iskanja tistih centimetrov prednosti, ki jih na smukaški progi moraš najti, da si vsaj pred večino zelo hude konkurence. Po slabši lanski sezoni se vsekakor želim ustaliti med 30 najboljšimi smukači in se v superveleslalomu približati petnajsterici najboljših.”

Ilka Štuhec je bila s svojo samostojno ekipo še bolj zatopljena v delo z novo opremo pred vetrovnikom v njem in kasneje, manj zgovorna, a po izgubljeni sezoni zaradi poškodbe kolena navdušena nad goriško izkušnjo:

“Moje prvo delo v vetrovniku je bilo zelo zanimivo. Razlika v občutkih v vetrovniku ali na progi za smuk je sicer velika, spoznaš pa, kako se v močnem vetru ob telesu material obnaša. Proizvajalci ob tem dobijo dragocene podatke. Zdravje mi trenutno dobro služi. Delamo v skladu s programom. Sedaj bo nov sklop kondicije, sredi oktobra sledi vrnitev na sneg in tehnična priprava na start v svetovnem pokalu, kjer prvi nastop načrtujem 30. novembra v Lake Louiseju v Kanadi.”

Varnost bo večja

Snovalci oblačil se ob doseganju boljših aerodinamičnih lastnosti trudijo povečati tudi varnost tekmovalcev ob velikih silah, ki nastajajo pri padcih v hitrih disciplinah. Lastnik Energiapure Alberto Olivetto nam je pojasnil:

“Najboljšim tekmovalcem smo pripravili drese iz materialov, ki jih robniki smuči med kotaljenjem ob padcih ne bodo mogli več prerezati, učinkovitejša pa je tudi zasnova zaščite hrbtenice. Seveda pa smo se morali prepričati, da so novosti primerno aerodinamične in da ne ovirajo gibanja tekmovalcev.”

---