Fotoaparat je zamenjala za čopič

Slikarska pokrajina Jane Štok je abstraktna. Na njej se razprostirajo plasti akrilnih barv, ki jih avtorica poseli z odtisi, praskami in številnimi drobnimi, a še zdaleč ne nepomembnimi detajli. Z njenimi deli gledalec odpotuje v svet, kjer barve sijejo in žarijo, se včasih tudi skrijejo, in v katerem se kontrasti in geometrijske oblike zlivajo z grafičnim izrazom.

KOPER > Razstavo Pot v neznano, ki bo v Pretorski palači na ogled do 27. avgusta, je Jani Štok prinesla zmaga na lanskem, 7. ex-temporu v koprskem starem mestnem jedru. Tokrat se na samostojni razstavi predstavlja drugič, zanjo pa je izbrala dela, ki so v njenem ateljeju nastajala od lanske jeseni pa vse do polovice letošnjega julija.

Vedoželjna in pogumna

Modna oblikovalka in diplomirana inženirka oblikovanja kamna se je v sežanskem Foto klubu Žarek vrsto let posvečala umetniški fotografiji, pred tremi leti pa jo je zamikalo, da bi fotoaparat zamenjala za čopič. Kot je na otvoritvi razstave povedala magistrica umetnosti in Janina mentorica Polona Kunaver Ličen, je zanj prijela odločno in neustrašno. K platnom se je podala v želji, da bi nanje prenesla svoje fotografije, pri tem pa se je oprla na abstraktni likovni izraz. Plastenje barv, ki na slike naseli zračnost in igro presevanja, jo je navdušilo pri delih slikarja Janka Orača. Z belino platna se je po besedah mentorice soočala vedoželjno in pogumno, vztrajno je raziskovala, eksperimentirala z različnimi likovnimi tehnikami in tako stopala po poti odkrivanja lastnega likovnega jezika: “Teorija se pri njej zliva v prakso v tolikšni meri, da se večkrat čudim, od kod k njej prihajajo vsi ti navdihi. Jana je odlična opazovalka, zato njeno natančno oko ulovi vsak detajl in se vsak delček slike sestavi v dovršeno slikarsko delo.”

Impulzi so jo vodili v pravo smer

Čeprav Jana Štok sama zase meni, da je v slikarskem svetu še začetnica oziroma ljubiteljska slikarka, saj njen razvoj ne poteka po sistemu akademskega učnega načrta, je po mentoričini oceni dokazala, da se je sposobna poglabljati v slikarstvo intenzivno in študiozno. “Noben slikar ni že od začetka profesionalec. Vsi začnemo kot amaterji, četudi imamo naziv akademski slikar. Do profesionalnega dela pripeljejo leta izkušenj v praksi in raziskovanje. Vsak umetnik hrepeni po trenutkih, ko začuti neizmeren navdih, kot čudež poslan z neba, in takrat lahko ustvari svoja najboljša dela,” pravi Polona Kunaver Ličen, ki je prepričana, da je Jana Štok v trenutkih sproščenosti in neustrašnosti uspela ustvariti izjemna dela. Prepoznala je impulze, ki so jo vodili v pravo smer. Sledila je svojemu estetskemu čutu in senzibilnosti. Brez kakršnegakoli strahu je prijela za čopič, zajela barvo in se ni spraševala, ali je prav ali ne, sledila je le svojemu občutku.

Likovne zgodbe, ki jih predstavlja pod naslovom Pot v neznano, pa govorijo verjetno predvsem o občutku, ki je avtorico prežemal na začetku srečanja s slikarstvom. Kajti podobe, ki jih postavlja na ogled, sporočajo, da gre naprej po poti, na kateri je že našla svoj likovni jezik.

---