Domoljubje je zafurano čustvo, ki so ga izkrivili “domoljupi”

Radijskega voditelja in kolumnista Miho Šaleharja je v petek pričakala nabito polna izolska Mladinska knjiga. Več kot sto ljudi je namreč prišlo na predstavitev njegove zbirke izbranih kolumn Duh česa, nekateri celo uro prej, da so si zagotovili mesto v prvi vrsti.

IZOLA > Množica obiskovalcev je gosta najverjetneje malce presenetila, saj sprva pogovor ni stekel tako gladko, kot bi pričakovali od voditelja njegovega ironičnega kova. Toda Drago Mislej-Mef v vlogi “izpraševalca” je kaj hitro začel s svojim improviziranim pristopom, tako da se je večer iztekel v zelo sproščenih tonih.

V knjigarnah Mladinske knjige je zbirka kolumn Mihe Šaleharja že od začetka julija najbolje prodajana knjiga.

S Šarcem se je opekel

Miha Šalehar, ki predvsem na radijskih valovih Vala 202 bije neusmiljeni boj s slovensko zaplankanostjo, je v Izoli spregovoril o nekaterih najbolj simptomatičnih temah, ki jih je v značilnem ironičnem in zbadljivem slogu seciral v svojih kolumnah, objavljenih v časniku Finance in spletni reviji Fokuspokus, v zbirki pa so dodane še nekatere neobjavljene. Šaleharja, na primer, zelo moti hiperturizem v Ljubljani, zaradi katerega so njeni meščani potisnjeni na obrobje. “Župan je več v mestu kot vsi drugi Ljubljančani, ki jih ni več videti po Ljubljani. Izseljeni so na obrobje, središče mesta pa je postalo Postojnska jama,” je Šalehar svoj gnev izlil v petek. Ena od tem, ki ga je tudi razvnela je “štempljanje” ob prihodu in odhodu z delovnega mesta. “Trapasto se mi zdi, da nekdo meri mojo delovno učinkovitost glede na čas, ki ga preživim na delovnem mestu. Nagraditi bi morali tiste, ki čim več časa preživijo na terenu,” je dejal sicer samostojni podjetnik na svobodi, kot se je opredelil v eni od svojih kolumn. O svojem delu na Valu 202, kjer vodi dve zelo poslušani oddaji Toplovod in Spetek, pa pravi, da na RTVS delata dve vrsti ljudi: tisti, ki živijo za svoj medij, in tisti, ki jamrajo, da jim ne dela, na primer, printer v pisarni.

Ker je pogovor vodil Mef, se seveda nista mogla ogniti niti temi o glasbenih kvotah na slovenskih radijih. “Strinjam se s tem, da je slovenska glasba zaščitena kulturna dobrina, narobe pa je to, da nekdo lahko te kvote izigrava.” Beseda je nanesla tudi na politiko, Šalehar pa je ob omembi te besede takoj odvrnil: “Čim manj le-te.” A kljub temu se ni mogel upreti, da pred meseci v svojo oddajo ne bi povabil Marjana Šarca, in se opekel, kot je dejal. “Še pred njegovim preskokom v politiko sva se velikokrat srečevala v dvigalu na RTVS, bil je zelo zabaven. Do potankosti je znal imitirati zvok 17 različnih traktorjev, a v Spetku je bil to popolnoma drugi človek,” je povedal Šalehar.

Obsesija z zdravo hrano in družbenimi omrežji

V nadaljevanju pogovora sta se lotila tudi obsesije z zdravo prehrano in ideologije, ki stoji za njo in stremi k temu, da bi ljudje postali še bolj nišni potrošniki, pravi Šalehar. Ni čudno, da se Šalehar velikokrat po navdih za obravnavane teme odpravi v nakupovalna središča. “Tam osmišljamo svoje bivanje. Tam mi postanemo mi,” dodaja. V povezavi z zdravo prehrano pa se ne more načuditi, da so številni Štajerci, ki so v Ljubljani zaposleni v marketinških podjetjih, alergični na gluten, njihovi rojaki, ki opravljajo bolj preproste poklice, pa začuda sploh ne tožijo o tej težavi.

Kaj pa domoljubje? “To je zafurano čustvo, ki so ga izkrivili domoljupi,” je povedal in dodal, da v Sloveniji sicer težko razločimo med domoljubi in “domoljupi”, ker nimamo zadev razčiščenih, kot imajo to na primer v ZDA, izpostavi pa primer “redneckov”.

Čeprav ima na twitterju 15.000 sledilcev, pravi, da ni “digitalni domorodec”, in pristavi, da je bil do poznih dvajsetih na tem področju totalen debil: “Na družbenih omrežjih bi morali izključiti konfliktneže in se povezovati z enakomislečimi,” je povedal in dodal, da se mu je v nekem trenutku zazdelo, da ga vsi na twitterju sovražijo. “Mislim, da sem izključil samo 20 uporabnikov. Malo je takih, ampak so glasni. Zato jim ne smemo dati glasu.”

---