“Koncert poln čustev in spominov na čudovite stare čase”

“Zelo rad igram z Bijelim dugmetom, čeprav ne toliko, kot bi si želel. Odigramo približno 20 koncertov na leto. In prav vsakega se veselim, ker vem, da bom stal pred občinstvom, ki pozna naše pesmi in razume besedila,” je s širokim nasmehom v zaodrju na koprski Bonifiki pojasnjeval Goran Bregović.

Odpri galerijo

KOPER > Njegove besede so na trenutke preglasili vzkliki približno 4500 obiskovalcev različnih generacij, ki so nestrpno čakali, da ena najbolj priljubljenih skupin v nekdanji Jugoslaviji končno stopi na oder in z njimi deli svoje največje uspešnice. Ko je nekaj minut kasneje z odra ob Bregovićevih kitarskih rifih Alen Islamović “sporočil”, da je “Ko lubenica pun mjesec iznad Bosne,” so v zrak šinile roke in tam ostale skoraj dve uri. Lune sicer tisti večer ni bilo, z neba se je oddaljeno in rdeče svetlikal Mars, a “Brega” se ni zmotil: tudi koprsko občinstvo je prepevalo na vsa grla, plesalo, skakalo, vzklikalo in se zabavalo. Kajti prav veselje je po Bregovićevih besedah tisto, kar želi poleg pesmi dati občinstvu.

Tisti, ki so pričakovali klasično “dugme” so bili morda nekoliko presenečeni: kitara je bila samo ena in seve v čigavih rokah, namesto rock zasedbe pa je Bregović na oder pripeljal delček svojega Orkestra za poroke in pogrebe. Ob zvenu instrumentov šestčlanskega “brass benda” in glasovih dveh spremljevalnih pevk je k občinstvu odpotovala tudi Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo. “Tista država je pričakovano razpadla, lepo pa je, da so nam ostale pesmi, ki jih imamo vsi radi,” je tik pred koncertom v zaodrju razmišljal šef benda.

Bregoviću pritrjuje Islamović, ki dodaja, da Bijelo dugme v tej zasedbi doživlja novo mladost: “Kjerkoli smo nastopili v sklopu te svetovne turneje, so bili koncerti prekrasni, polni čustevin spominov na stare čase. Vsi uživamo v pesmih in vzdušju.”

Na turneji Bijelo Dugme-4o years, ki se je začela novembra 2016 v Beogradu, nadaljevala Stuttgartu, Kölnu, Dunaju, Münchnu, Istanbulu, Sofiji, Skopju, Zagrebu, drugod po Evropi in tudi v Avstraliji, si z Islamovićem mikrofon izmenjuje še en zgodovinski glas “dugmeta”, Mladen Vojičić Tifa. “Skupaj nas drži to, da smo v sebi še vedno otroci, ki nočejo odrasti. In dokler bo vsak od nas imel otroka v sebi, ima življenje smisel. Ko se bo ta poslovil, bomo odšli tudi mi,” meni Tifa, ki je pred koprsko občinstvo stopil v drugem delu koncerta. Z Islamovićem pa sta združila glasove v “fotofinišu”, pri pesmih Hajdemo u planine, Đurđevdan ter Tajna veza in Ružica, ki si ju je občinstvo priploskalo za dodatek večera, polnega nostalgije in veselja.

---