Mlado vino s starim srcem

Prireditev Vitovska in morje je nedavno dočakala dvanajsto ponovitev. Ob kot naročeno lepem vremenu so park in dvorišče devinskega gradu množično napolnili ljubitelji te kraške vinske kraljice, ki so imeli prav zares kaj videti in predvsem poskusiti.

Odpri galerijo

Trideseterica kraških vinarjev z obeh strani meje, kar je dva več kot lani, ter še štirje gosti iz bolj oddaljenih krajev, so skupaj predstavili vsaj 50 različnih vin. V ospredju so bile seveda vitovske različnih slogov in letnikov, od svežih do zrelih in tudi oranžnih. Vinarje so spremljali gostilničarji, sirarji, oljkarji, čebelarji in ponudniki mesnih delikates z obeh strani meje, ki so se zvečine izkazali z okusnimi in domišljeno predstavljenimi prigrizki, brez katerih bi bilo kar težko hoditi od ene stojnice z vini do druge ter ob vitovski preverjati še okuse vin gostujočih vinarjev iz Piemonta, Toskane in Števerjana v Brdih.

Opazen dvig kakovosti

Vitovske s planote so se brez težav soočale s tistimi iz vinogradov pod kraškim robom, tako da so prihajale bolj do izraza razlike v pristopih posameznega vinogradnika in kletarja kot pa lega. Pestrost, ki je lahko prednost vinorodnega okoliša, je istočasno njegova šibka točka, saj si povprečen potrošnik težko ustvari jasno predstavo o tem, kaj naj pričakuje, ko naroči kozarec ali steklenico vitovske. Sicer pa - vitovska ni vino za povprečnega potrošnika, prej za izbrance, ki v veliki meri osebno poznajo vse pridelovalce in ki točno vedo, kaj želijo. Ljubitelje svežine s poudarjeno sadno cvetico bi verjetno navdušilo vino iz kleti Andreja Boleta ali Bruna Lenardona, iskalce vina z zgodbo in zgodovino pridelek iz več kot sto let starega vinograda Stanka Miliča, zagovornike ekstremov pa vitovske Mateja Skerlja, Sandija Škerka, Benjamina Zidariča, Sebastjana Štembergerja, Branka in Vasje Čotarja, Joška Renčelja ... V ta razred sodi tudi nedegožirana Sara iz dolinske kmetije Davida Zaharja, ki lepo dopolnjuje segment mehurčkov iz te avtohtone kraške vinske sorte. Stilsko nekje vmes so bile ostale vitovske, med katerimi letos skoraj ni bilo vzorca z napako; če je že bila, je nanjo bolj vplival slab zamašek kot neustrezno kletarjenje. V primerjavi s prejšnjimi izvedbami je bil opazen tako dvig povprečne kakovosti kot števila vzorcev, ki izstopajo in uvrščajo vitovsko v krog sort, primernih za pridelavo najboljših svetovnih vin.

Vitovska ni vino za povprečnega potrošnika, prej za izbrance, ki v veliki meri osebno poznajo vse pridelovalce in ki točno vedo, kaj želijo.

Vitezi vitovske

Takšno vino potrebuje tudi svoje glasnike, ki niso zgolj pridelovalci in trgovci, ampak njeni zagovorniki, ljubitelji in glasniki, pravi vitezi vitovske. Organizator prireditve Vitovska in morje, Društvo vinogradnikov s Krasa, je k devinski okrogli viteški mizi letos primaknil dva stola in v krog izbrancev imenoval Marina Rosso iz gostilne Al cavallucio in publicistko s pedigrejem someljejke Liliano Savioli. Slovesnost je sledila zaključku že tradicionalnega uvodnega posveta, tokrat osredotočenega na vprašanja pomena poznavanja zgodovine in tradicije za razumevanje sedanjosti in obvladovanje prihodnosti.

In če je treba pogledati v preteklost, dobi vedno besedo zgodovinar Fulvio Colombo, ki sledeč temeljitemu poznavanju starih zapisov postavlja začetek omenjanja vitovske, tako kot tudi (kraškega) terana, v devetnajsto stoletje. “Vitovska je mlado vino s starim srcem,” pravi tržaški profesor, saj se navezuje na dolgo tradicijo vinarstva, ki ima korenine vsaj v času Rimljanov, ko je Livia Drusila, tretja žena cesarja Avgusta, pila od vseh vin najraje pucinum iz vinogradov v bližini izliva Timave. Vinsko-kulinarični novinar Daniele Cernilli je primerjal Kras s hobitsko Deželo vmes, televizijski režiser Davide Rampello pa se je posvetil semantični razlagi tradicije in spomina, ki kot “ricordo” izhaja iz srca (cuore). “Vse to oblikuje genius loci, duh kraja, ki nam omogoča bivanje z obvladovanjem žive in nežive narave, v kateri se vse ves čas spreminja in prenavlja, vključno z našimi spomini in tradicijo,” je dejal avtor postavitve Ničelnega paviljona na milanskem Expu. Posvet je zaključila Sabina Passamonti s predstavitvijo projekta Agrotour II, namenjenega trajnostnemu razvoju kmetijstva in turizma v obmejnem (kraškem) prostoru, zbrani pa so z zadovoljstvom slišali obljubo novega deželnega odbornika za kmetijske politike Stefana Zannierja, da bo nadaljeval projekte, začete pred menjavo deželne uprave, želi pa si tudi osebno spoznati razmere na terenu. Kraške vinarje in udeležence posveta je pozdravila tudi senatorka Tatjana Rojc, ki je poudarila pomen prireditve za ovrednotenje tako teritorija kot celotne skupnosti.

---