Glasnost in glasna tišina

V zapleteni povolilni kombinatoriki se je včeraj razjasnila ena od pomembnih neznank: usoda Karla Erjavca. Vprašanje, kdo bo vodil upokojensko stranko, je interna stvar njenih organov, posledice zamenjave v vrhu pa so širše od interesov Desusa. Zaradi tega je bilo v preteklih dneh veliko spinov, pa tudi nekaj odkrito izrečenih želja, da bi bilo za oblikovanje levosredinske vlade bolje, če bi na čelu stranke ostal Erjavec.

Brez Erjavca ne gre, bi se lahko pošalili. Zavedati se je treba, da bi Erjavec po ponesrečenem oblikovanju predvolilnega bloka z Zoranom Jankovićem in zaklinjanjem, da se bori proti Janši, zdaj zelo težko naredil korak z leve na desno. Drugo začasno vodstvo upokojenske stranke bi ga lažje. V politiki je sicer vse mogoče. Za Erjavca, ki rešuje tudi osebno eksistenco, je obstoj na čelu stranke in njen vstop v koalicijo že skoraj nuja. To bi mu omogočilo nadaljevanje politične kariere na vidnih političnih funkcijah.

Brez Erjavca ne gre, bi se lahko pošalili.

Negotovosti v povezavi s to stranko ni več, a ostaja še vrsta drugih neznank, zaradi katerih bo pot do nove slovenske vlade zelo zapletena. LMŠ, SMC in SAB snujejo sredinski blok. Tega, da bi se vanj vključili SD in Desus, ni težko predvideti, glavni vprašanji pa sta, kaj bosta naredili NSi in Levica. Šarec za kolikor toliko trdno koalicijo nujno potrebuje eno ali drugo.

NSi noče biti figov list, z vstopom v takšno koalicijo tvega več, kot če ostane zunaj, zato bo postavila zelo težko uresničljive pogoje. Levica bi se z vstopom v koalicijo morala odpovedati nekaterim svojim radikalnim idejam. Tudi ona bi v odnosu do svojih volilcev več izgubila kot dobila, zato je sestavljanje koalicije, računajoč na to stranko, še en račun brez krčmarja. Razen če ne bo prevladal nek drug element: Levica bi si lahko z zavrnitvijo sodelovanja v levi koaliciji nakopala očitke, da je Janši omogočila prihod na oblast.

S kom se v tej zgodbi vidi SDS, se te dni komaj kdo ukvarja. Janša se ni spustil v tekmo s Šarcem, da bi ga prehitel, ker ve, da lahko največ pridobi prav s čakanjem. Javno se ne oglaša, čeprav se menda neformalno pogovarja z nekaterimi strankami. Javnosti je SDS z objavo, da bo prihodnji teden vsem poslala predlog koalicijske pogodbe, sporočila le, da je tu in čaka.

Slovenska ustava določa tri kroge za iskanje mandatarja. Če vlade ne bi bilo moč oblikovati prej, bi se do zadnjega lahko omehčale v predvolilni vnemi in povolilni vročici izrečene besede ter se okrepili strahovi pred ponovnimi predčasnimi volitvami.

---

---