Praznujemo! Kaj že?
Komentarji
30. 04. 2018, 05.55
, posodobljeno: 15. 06. 2018, 19.42
Počitnikujemo in tako bo še nekaj dni. Več dela praznih dni, bolj vredne so prvomajske počitnice. Letošnja vrednost je zgledna.
Ohranjamo tudi tradicijo na davne dni, ko smo delo še častili kot vrednoto in se morda celo postavljali za pravice. Ali se vsaj spominjali prvoborcev iz Chicaga, ki so z uvodno zaščito znosnejših pogojev za delo spočeli mednarodni delavski praznik vseh delavcev, ki so poganjali delavski boj naprej. Tudi nocoj se bomo odpravili kresovat, se jutri zbujali z budnicami in se na shodih naposlušali besed. Ker bodo za mikrofoni raje kot sindikalisti kandidati za politikante, bodo še posebej sladke. Oblast naj bi sicer pripadla govorcem, delu pa vsaj čast.
Tradicija z nekdanjo množičnostjo ne bo imela veliko skupnega. Vsi, ki so se lahko, so se prazniku dela, umaknili na lepše.
Tradicija z nekdanjo množičnostjo ne bo imela veliko skupnega. Vsi, ki so se lahko, so se prazniku dela umaknili na lepše. A onih, ki imajo dovolj lažnih obljub, predvsem pa tistih, ki nimajo česa praznovati, je žal veliko več.
Med slednjimi je armada 300.000 pod prag revščine potisnjenih Slovencev in več kot 200.000 revščini izpostavljenih z negotovimi začasnimi delovnimi pogodbami. Prav toliko je takih, ki se navkljub trdemu delu drenjajo tik nad minimalno 638-evrsko plačo in 33.000 zgolj z njo. Približno 20.000 je kršitvam izpostavljenih agencijskih delavcev in nenazadnje je med nami več sto tisoč glava armada upokojencev, ki jim delo, naj bo s krampi ali računalniki, ni zagotovilo varne in dostojne starosti.
Če že nimajo česa praznovati, naj uživajo vsaj razvrednotenega dela izpraznjene dni. Duše so jim izpraznili davno. Zato te dni po svetu za boljše vrednotenje dela protestirajo njihovi bolje plačani kolegi.
Življenje z zavestjo, da so le strošek v krempljih vsemogočnega kapitala, da so nič v nasprotju z davnim sporočilom internacionalnega prvega maja, da so lahko vse, pomeni apatijo. Z njo pa prepričanje, da se v deželi politikantov, ki so sicer zgledno prepisali delavsko zakonodajo iz resnejših držav, nič ne da in se nič ne izplača.
Pa to ni res! Le zgledov za zdramitev je premalo. Najdemo jih tudi med velekapitalisti, ki poznajo preprosto resnico, da so odvisni od dobrih delavcev. Da imajo dobre in da njihovo delo primerno vrednotijo. Morda danes z njimi praznujejo delavski praznik. Ker imajo samo skupaj pred sabo lepšo prihodnost.