“Delavci so, a ne za tako mizerno plačilo”

Praznik dela obeležujemo v spomin na krvave demonstracije čikaških delavcev leta 1886. Zahtevali so boljše delovne razmere, višje plačilo in krajši delovni čas. Kje smo danes, se 132 let pozneje sprašujejo sindikalisti. Statistika pravi, da si lahko povprečni Slovenec s plačo privošči 24 odstotkov manj od povprečnega Evropejca.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Število delovno aktivnih prebivalcev se od leta 2013 ponovno povečuje; predvsem se veča število zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Povprečna mesečna neto plača je bila lani 1062 evrov (1627 evrov bruto). V primerjavi z letom prej se je povečala za nekaj več kot  30 evrov.

Izenačeni navzdol

Ne glede na visoko gospodarsko rast na statističnem uradu opažajo, da se delež oseb, ki imajo plačo nižjo od povprečne, z leti skoraj ne spreminja in ostaja pri dveh tretjinah. “Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 1394 evrov, povprečna mesečna bruto plača samo odstotka zaposlenih oseb pa je bila višja od 5903 evrov,” so pred praznikom dela preračunali statistiki. Slovenija je sicer po enakosti porazdelitve dohodka na drugem mestu med članicami EU.

959.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, je bilo lani delovno aktivnih.

Davčna obremenitev stroškov dela je blizu evropskemu povprečju. Zaposlena oseba je v letu 2016 za plačilo davčnih bremen namenila 38,7 odstotka svojih prihodkov, EU povprečje pa je 38,4 odstotka. Stroški dela so bili davčno najbolj obremenjeni v Belgiji (49,4 odstotka), najmanj pa na Malti (19 odstotkov).

Kupna moč Slovencev pa je medtem precej pod evropskim povprečjem. Čeprav si s povprečno plačo lahko kupimo več kot pred desetimi leti, si lahko z njo privoščimo skoraj za četrtino manj dobrin, kot je povprečje EU.

Mladi sprejmejo marsikaj

V sindikatu Mladi Plus so letos opravili raziskavo o položaju mladih na trgu dela. Z njo so, kot pravijo, razbili mit, da mladi ne želijo redne pogodbe za poln nedoločen čas. Kar 74 odstotkov vprašanih bi namreč najraje izbralo to obliko dela. “Mladi so pripravljeni sprejeti marsikaj, po tihem so pripravljeni pristati na kršenje zakonodaje in sprejeti slabše delovne pogoje,” je opozorila Anja Korošec iz sindikata. 80 odstotkov vprašanih med drugim dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene. Skoraj polovica je pripravljena odpreti svoj s. p. STA

Delo in redni dohodek pozitivno vplivata na kakovost življenja. Vseeno je bilo po podatkih izpred dveh let pri nas šest odstotkov delavcev, ki so živeli pod pragom revščine (med brezposelnimi, upokojenci in drugimi neaktivnimi je bilo takih 23 odstotkov). Dva odstotka zaposlenih ali samozaposlenih  sta prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij (med brezposelnimi je bilo takih 19 odstotkov, med upokojenimi tri, med otroki do 16 let pa šest odstotkov).

Delavci raje odhajajo v tujino

K premislekom, ali smo s položajem delavstva zadovoljni, bodo danes in jutri vabile sindikalne organizacije. Največji shod, ki ga skupaj pripravlja več sindikalnih central, bo po tradiciji na ljubljanskem Rožniku, Obalna sindikalna organizacija KS 90 pa vabi danes zvečer na kresovanje pri Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru. Proslavo ob prazniku dela jutri popoldne pripravljajo tudi v Opatjem selu.

Generalni sekretar OSO-KS 90 Damjan Volf pred praznikom opozarja, da kljub rekordni gospodarski rasti več kot 50.000 delavcev živi pod pragom revščine, za gospodarsko rast pa so bili do zdaj večinoma nagrajeni le tisti, ki sodijo v desetino najbolje plačanih v državi. Trditve delodajalcev, da v Sloveniji zlasti v delovno intenzivnih panogah primanjkuje kadra, ne držijo povsem, trdi Volf, saj v sindikatu opažajo, “da delavci so, a ne za tako mizerno plačilo in ne za tako slabe delovne pogoje, zato raje odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo bolj cenjeno in spoštovano”.

V sindikatih opozarjajo, da se kljub visoki gospodarski rasti veča število samozaposlenih, ki delajo v nestabilnhi oblikah dela. Podobno kot inšpektorat za delo pa opažajo, da je vse več delavcev preobremenjenih.

---