Namesto z avtomobilom peš ali s kolesom

Pešbus in Bicivlak sta projekta, ki si utirata pot tudi v Istro. Snovalci projekta so se vprašali, kako bi lahko mlajši šolarji varno in aktivno prispeli do šole, in ugotovili, da lahko ob spremstvu starejšega spremljevalca to izpeljejo tako peš kot s kolesom.

Andreja Duh, učiteljica z OŠ Koseze,  se je v Kopru pridružila Marku 
Peterlinu ob predstavitvi Bicivlaka in Pešbusa, projektov, ki sta 
namenjena šolarjem. Foto: Alenka Penjak
Andreja Duh, učiteljica z OŠ Koseze, se je v Kopru pridružila Marku Peterlinu ob predstavitvi Bicivlaka in Pešbusa, projektov, ki sta namenjena šolarjem. Foto: Alenka Penjak

Inštitut za politike prostora, ki deluje v Ljubljani, se je spremljanja šolarjev v organiziranih skupinah lotil leta 2015. Učenci se k pouku odpravijo peš ali s kolesom, in sicer v organiziranih skupinah z odraslim spremljevalcem po domišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Takšno aktivno pot v šolo, ki je ne ovirata ne dež ne sneg, je podprlo tudi ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo.

Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora po Sloveniji tudi te dni predstavlja program, v katerem so poleg šolarjev enako pomembni starši in spremljevalci, ki z organizirano skupino otrok vsak dan gredo do šole. V Središču Rotunda sta včeraj predstavila Pešbus in Bicivlak, projekta, ki omogočata otrokom aktivno pot do šole v družbi sošolcev in v varnem spremstvu odraslih.

Usposabljanje v Kopru je potekalo v sklopu programa Aktivno v šolo, s čemer Inštitut za politike prostora spodbuja hojo kot obliko trajnostne mobilnosti. Pri izvajanju sodelujeta tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

Tako imenovano spremljano hojo izvajajo po svetu že vrsto let, pri nas so ji nadeli ime Pešbus, spremljana vožnja s kolesom pa je dobila ime Bicivlak, ker veliko koles spominja na vlak. Pot v šolo s pomočjo kolesa ali zgolj s hojo pa prispeva k vsaj malo bolj aktivnemu življenju šolarjev. Ugotovitve namreč kažejo, da osnovnošolci vse manj prostega časa preživljajo na prostem ter da tudi v šolo ne prihajajo več peš, aktivno in samostojno. Na manjšo osebno mobilnost otrok vplivajo osebnostne in socialne okoliščine v družini, pa tudi prostorske lastnosti soseske ter politika šol in občin. “Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok,” poudarja Marko Peterlin.

Tako Pešbus kot Bicivlak delujeta po istem načelu. Na poti do šole se označijo postaje, na katerih odrasel spremljevalec pričaka potnike in si zabeleži njihovo prisotnost, nakar gre šolarska karavana naprej do naslednjih postaj, dokler ne prispe do šole.

Na Primorskem so se projektu že pridružile šole v Novi Gorici in Ilirski Bistrici, nekatere osnovne šole v Istri pa prav tako kažejo zanimanje za organizacijo spremljane poti v šolo. Največji izziv je poiskati dovolj spremljevalcev, ki se lahko izmenjujejo, da ni breme spremljanja denimo sedmih otrok v šolo vse šolsko leto na enem samem staršu, upokojencu ali komurkoli, ki prevzame takšno odgovornost.


Najbolj brano