“Glasni smo. Naj nas slišijo do Ljubljane!”

“V Dubaju povejte na glas, da za 670 evrov vzgajamo pri nas” je pisalo na transparentu, ki so ga včeraj v roki držale vzgojiteljice iz Vrtcev Semedela. Podobne grenke resnice je vladi v obraz vrglo še približno 2000 protestnikov, vzgojiteljev in učiteljev, ki so z vse Primorske prispeli na stavkovno zborovanje v Kopru.

Odpri galerijo

KOPER > Na Titovem trgu je včeraj potekalo edino stavkovno zborovanje vzgojiteljev in učiteljev na Primorskem, ki so se v Koper pripeljali iz vseh istrskih mest ter tudi iz Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Vipave, Postojne, Ilirske Bistrice, Idrije in Cerknega. Sočasno kot v Kopru so v piščalke piskali in roke v zrak dvignili tudi protestniki v še desetih slovenskih mestih ter na glas prebrali svoje zahteve po ustreznem vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela. V podporo jim je zapel tudi Drago Mislej Mef, Ježkov nagrajenec, kantavtor in tudi novinar, ter povedal vzgojiteljem in učiteljem, da opravljajo veliko poslanstvo, ki ga ni mogoče spregledati: “Tega se vlada mora zavedati.”

“Posledice razvrednotenja našega dela bodo negativno vplivale na prihodnost in neizbežen je padec kakovosti našega vzgojno-izobraževalnega sistema. Želimo, da se naše delo vrednoti tako kot ostala dela, ki jih v javnih službah opravljajo delavci z enako izobrazbo,” je opozorila Greta Vatovec, predsednica območnega odbora Sviz Obala, močno razočarana zaradi propadlih ponedeljkovih pogajanj.

V enoto Ribica, ki sodi pod Vrtce Koper, je včeraj med stavko prišlo 18 otrok. V enoto Markovec Vrtcev Semedela je prišlo 26 otrok. V koprskem Večgeneracijskem centru Morje je bilo v varstvu pet otrok.

“Nihče se iz nas ne bo norčeval”

“Ustrezno plačani vzgojitelji in učitelji so še kako v interesu staršev. In vprašati se je treba, komu je v interesu razvrednotenje dela v javnih šolah ter slabo plačani vzgojitelji in šolniki? Vlada je odstopila od dogovora, a mi bomo vztrajali, dokler se našemu delu ne zagotovi dostojanstvo. Nihče se iz nas ne bo norčeval!” je bila odločna Vatovčeva in požela glasno podporo zbranih vzgojiteljev in učiteljev.

Branko Filipič iz Obalnega sindikata Konfederacija 90 je prebral govor Damjana Volfa, ki se shoda ni mogel udeležiti zaradi nujnega sestanka. Kot je zapisal, je jezen, ker se v osrčju Evrope, v 21. stoletju, soočamo z varčevanjem na račun stroškov dela: “Včeraj je bilo dovolj denarja za pomoč Grčiji, dokapitalizacije bank, za Teš6, maketo trase drugega tira ... Država ima dovolj denarja za pošteno plačilo slovenskemu delavcu! Le združeni delavci lahko uspejo v boju, da se delu vrne čast in oblast, ki ju je nekoč že imelo. Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri si bomo sami vzeli!”

50.000 učiteljev

dela v Sloveniji

36.000

jih je stavkalo

“Nam je vseeno za obstoj naroda?”

Učitelji z opravljenim pripravništvom in strokovnim izpitom prejemajo 940 evrov plače. Razredniki dobijo do dva evra na mesec več. Po 20-letnih delovnih izkušnjah prejmejo 1200 evrov neto. Veliko premalo, so prepričani možje in žene, ki učijo naše otroke.

“Ponosna sem, da sem učiteljica. Ta poklic opravljam že 26 let. Prepričana pa sem, da je šolski sistem z devetletko vred zgrešen,” je povedala Tanja Velkavrh iz OŠ Prade.

“Učiteljevo delo je manj vredno od dela ostalih javnih uslužbencev. Razočarani in jezni smo,” je dodala Jasmina Peternelj iz OŠ Hrvatini.

“Danes raje ne bi bili tukaj. Ampak toliko so nam vzeli, da je napočil čas vračila. Delam kot učiteljica 5. razreda, poleg tega vodim še štiri interesne dejavnosti in imam 20 let delovnih izkušenj ter stalen kredit za odplačilo stanovanja. Prejmem 1300 evrov s potnimi stroški vred,” nam je svojo plačo zaupala Nataša Bodlaj iz OŠ Šmarje pri Kopru.

Gregor Oražem iz Vrtca Mavrica Izola je vzgojitelj z osmimi leti delovne dobe in tisoč evri plače. “Do zadnjega sem upal, da bodo pogajalci našli skupni jezik. Vztrajali bomo do konca in se bojevali, da našemu poklicu vrnemo dostojanstvo.”

Marija Jurkota iz Vrtcev Semedela je zgrožena, ker je vlada slepa in ne vidi, da vzgojitelji in šolniki ustvarjajo prihodnost našega obstoja. “Če varčujemo pri najmlajših, se obnašamo, kot da nam je vseeno za obstoj slovenskega naroda.”

Darinka Dekleva, učiteljica iz Ilirske Bistrice, je opozorila, da zahteve šolnikov države ne bodo spravile na kolena. “Delavci države nismo pahnili v dolgove. Naj ne skuša manipulirati z nami. Ustvari naj pogoje, da bo vsak delavec opravljal svoje delo in bo zanj dostojno plačan.”

Črt Drofenik iz OŠ Lucija pa je dodal piko na i, ko je oblast, s katero imajo opravka, opisal kot ljudi brez obraza, ki se očitno na smrt bojijo učiteljev: “Upravičeno se nas bojijo in prav je tako, saj nismo več pripravljeni sodelovati s tistimi brez obraza.”

V šole in vrtce je prišlo 8000 otrok

Drugi stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju se je po še nedokončnih podatkih sindikata Sviz pridružilo več kot 36.000 zaposlenih v približno 800 vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Na protestne shode v enajstih mestih se je odpravilo 15.000 stavkajočih. Kljub razpršenosti je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj povzel splošno razpoloženje: “Smo izjemno zadovoljni, ker stavka dobiva na zagonu in se razpoloženje stavkajočih radikalizira.”

Štrukelj ugotavlja, da je stavkajoče še podžgalo ponedeljkovo ravnanje vlade, ki na bi bila najprej pripravljena s sindikatom Sviz skleniti stavkovni sporazum, nato pa naj bi si ne le premislila, ampak tudi poskusila naščuvati druge sindikate proti njim.

Sviz ne zahteva več, ampak enako kot drugi zaposleni v državni upravi, ki s primerljivo izobrazbo prejemajo 500 evrov višje plače, poudarja Štrukelj. “Mi moramo najprej priti tja, kjer so že drugi,” povzema srž sindikalnega boja, ki bo, če vlada ne bo popustila, naslednje poglavje dobil 17. aprila. Takrat bodo v Ljubljani spet pripravili enoten shod za vse slovenske izobraževalce. Sprehoditi se nameravajo mimo vlade, parlamenta in sedežev koalicijskih strank.

Šole in vrtci so sicer včeraj sprejeli približno 8000 otrok, torej še enkrat več kot ob prvi stavki šolnikov.

---