“Pa saj že letim - v poeziji!”

V spremni besedi k zbirki Iluminacije, izdani pri Hiši poezije, Jelka Kernev Štrajn med drugim opozarja na pravi “bestiarij” v Medvedovi poeziji, polni zlasti metuljev in ptičev. Se tule morebiti skriva želja po letenju? “Oh,” se nasmehne Andrej Medved, “pa saj že letim - v poeziji!”

KOPER > “Priprto okno ... dve skodelici z vročim čajem, ki se iz njih dviguje dim, koprenasta zavesa, ki plapola, kot plapola zastavica iz hrbta zamrznjenih vojščakov ...” S to podobo se prične uvodna nenaslovljena pesem zbirke Iluminacije. “Našel sem jo v Kurosawovem filmu Kagemusha. Njegov svet me privlači, Sedem samurajev je zame sploh eden ključnih svetovnih filmov,” pravi Andrej Medved. “Pri Kurosawi me očara gibanje telesa, vojske, samurajska posvečenost, požrtvovalnost.”

Mrgolenje prispodob

Medveda torej ne privlači samo slikarstvo, marveč tudi film - je potemtakem vizualni poet? “Vsekakor!” prikima. “V zbirki Iluminacije sta prvi in zadnji del pripovedna in bolj komunikativna, nekoliko težji za razumevanje pa je osrednji, skozi katerega se vrstijo same podobe, metafora na metaforo. Ni lahkotno branje, a kdor predre opno in se prebije skozi, v tej poeziji najbrž najde neko migotanje, mrgolenje prispodob.”

Andrej Medved

pesnik in filozof

“Ko še nimam vpogleda v to, kaj bom ustvaril, se prisilim k pisanju. In začnejo se vrstiti prispodoba za prispodobo. Pogosto pišem v katerem od koprskih bifejev.”

Lenuh z 90 knjigami

Kaj sproži njegovo poezijo? “Roka!” pribije Medved. “Ko še nimam vpogleda v to, kaj bom ustvaril, se prisilim k pisanju. In začnejo se vrstiti prispodoba za prispodobo. Pogosto pišem v katerem od koprskih bifejev. Tako je nastal tudi doktorat, ki ga zdaj končujem na filozofiji v Ljubljani. Naslov bo Sade, Nietzsche, spet Lacan. Bo nadgradnja Lacana, ki je že štirideset let moj sopotnik. Iz njegove pisave skušam izpuliti nov filozofski diskurz. Glavnino doktorata sem lani poleti napisal v bifeju Insieme. Tam sem bil do poznih ur, dokler je bilo odprto.”

Medved se opisuje kot zelo spontanega človeka, ki ne načrtuje. “Večino življenja pravzaprav lenarim,” se nasmehne. Kako lahko to trdi z 90 knjigami v opusu?! “Lahko,” prikima. “Lahko bi jih imel že 200. Kar je moj življenjski cilj.”

Prevajalec izbranih

Nova pesniška zbirka je dvajseta, ki jo je posvetil ženi Vidi. “Je moja muza,” pravi. “Morda noče biti, a sem si jo izbral. Ni le muza, je tudi moja skrbnica.”

Eno od pesmi je posvetil vnukinji Larisi. “Je čista in njena duša je posebna, drugačna od duše njene mame in tudi babice, moje prve žene,” pravi Medved. “Larisa je odlična pevka v angleščini, ima izjemen glas, ki ni glas mladoletnice, ampak že zrele pevke. Opozoriti pa moram, da je nanjo vezanih le prvih nekaj verzov pesmi, ne pa tudi naslednji, ki so že skoraj erotični.”

Z novo knjigo se Medved jasno navezuje na francoskega simbolističnega pesnika Arthurja Rimbauda: pri njem je našel že naslov Iluminacije, po Rimbaudovem Obdobju v peklu diši Medvedov podnaslov Obdobja predpekla, z Rimbaudom je povezana podoba mrtve Ofelije na naslovnici ... “Že, a to je samo okvir, sicer pa moja poezija ne dolguje toliko Rimbaudu, čeprav je simbolistična, gotovo. A je nadaljevanje simbolizma, njegova dopolnitev.”

Osrednji del nove zbirke, ki je Iluminacijam tudi dal naslov, je leta 2009 napisal v francoskem Arlesu, kamor hodi v center za prevajalce. “Tam ustvarjam kot ad hoc prevajalec - za nalogo sem si postavil, da prevedem izbranih štirinajst avtorjev, iz nemščine, francoščine in deloma italijanščine,” pojasnjuje. “So pesniki, pri katerih najdem, kar moji poeziji manjka, pesniki, ki so v svetovno poezijo vnesli nekaj novega. Doslej sem prevedel Artauda, Arpa, Batailla, Michauxa in Heyma.” Konec leta bo izdal še Stramma - pri novi založbi Zrakogled Hyperion, v katero se združujeta koprski založbi, ki sta pri Javni agenciji za knjigo padli v nemilost, napoveduje: “Gašper Malej in jaz bova letos in prihodnje leto družno izdala šest knjig. Mislim, da nama bo uspelo. Sem večni optimist.”

---