Janežič meri visoko

Danes bosta v angleškem Birminghamu edina slovenska nastopa na svetovnem dvoranskem atletskem prvenstvu. V areni bosta Luka Janežič in Anita Horvat. Janežič sodi v evropsko elito teka na 400 metrov.

BIRMINGHAM > V globalno razviti panogi, kot je atletika, ni stvarno pričakovati, da bi Slovenija kmalu spet prišla do odličja. Seveda, če izvzamemo tistega, ki ga bo tokrat zaradi dopinškega prekrška tekmice naknadno dobila Ljubljančanka Marija Šestak. Prav v Birminghamu ji bodo namreč na priložnostni slovesnosti izročili srebro za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu v troskoku v španski Valenciji leta 2008, kjer je na 60 metrov (24. mesto) tekla tudi Postojnčanka Nina Kovačič. Tedaj je bila Šestakova po rezultatu sicer bronasta, vendar pa so medtem na dopinškem prekršku ujeli tedaj srebrno Grkinjo Chrysopyi Devetzi in jo suspendirali. Odličje Šestakove je zadnje izmed štirih, ki ga je na tovrstnih tekmovanjih osvojila Slovenija. Atletinje takšnega kalibra (njen dvoranski rekord 15,08 je četrti dvoranski izid vseh časov) v Sloveniji ni na obzorju.

Danes kvalifikacije in polfinale

Svetovno prvenstvo se bo za oba Slovenca začelo danes z opoldanskimi kvalifikacijami teka na 400 metrov. Zvečer bodo že polfinalni teki. Na tej progi bosta tekmovala član celjskega Kladivarja Luka Janežič in velenjska atletinja Anita Horvat. Največ možnosti za uvrstitev v sobotno finale ima le Janežič. S svojim doslej najboljšim časom 46,02 je osmi med prijavljenimi, dosegel pa ga je pred mesecem dni. V polfinale bi se lahko uvrstila Horvatova. Tudi ona je letos v odlični formi, saj je tekla državni rekord 52,22.

Janežič svoje možnosti ocenjuje takole: “Dobro sem se pripravil na sezono, kar kažejo izidi. Na najboljših tekmah sem progo pretekel v časih 46,02, 46,03 in 46,07 sekunde, torej sem v stabilni formi. Premagujemugledne tekmece, ugnal sem tudi ČehaPavla Maslaka, dvakratnega zaporednega svetovnega dvoranskega prvaka in štirikratnega zaporednega evropskega dvoranskega prvaka. Realen cilj je polfinale, finale pa tudi ni nedosegljiv.”

Slovenska udeležba na tem SP bo izenačena z najmanjšo doslej. Tako nizko ni bila naša atletika že od Dohe 2010, ko je njen ženski del reševala Koprčanka Snežana Vukmirović (tedaj je bila deveta), ki se je na SP zadnjič uvrstila dve leti kasneje. Odtlej primorskega ženskega zastopstva na tovrstnih tekmovanjih ni, v moški konkurenci pa se je to zaključilo pred 12 leti z nastopom sprinterja AK Gorica Marka Bratoža v Moskvi, kjer je v teku na 60 metrov osvojil 18. mesto.

Težje na svetovno prvenstv0 kot na olimpijske igre

Mednarodna atletska zveza postavlja izredno visoke norme za udeležbo na dvoranskem SP, kar po oceni predsednika strokovnega sveta naše atletske zveze Vladimirja Keva ni dobro: “Kako bomo usmerili mlade v ta šport, če je za uvrstitev na dvoransko SP treba doseči veliko boljši izid, kot za olimpijske igre. To posebej velja za tehnične discipline. Ponosni smo lahko, da sta dva naša predstavnika normi le dosegla.”

Slovenija je imela na prejšnjem SP tri reprezentante, leta 2014 štiri, leta 2008 pa jih je bilo pet. K takšnemu trendu je nekaj gotovo pripomoglo denarno osiromašenje domače klubske atletike po gospodarski krizi ob koncu prejšnjega desetletja. Na profesionalen način vse leto dela le še nekaj posameznikov, večina članskih atletov pa se osredotoča le še na letno sezono.

---