Popovič ima problem, tekmeca pa ne

Zadnji tedni niso bili ravno najbolj srečno obdobje za koprskega župana. Najprej je pogorel na volitvah za predsednika republike in državnega sveta. Dodatno je poglobil spor z vplivnimi luškimi sindikalisti, kar v mestu, ki ga Luka zaznamuje tako močno, nikdar ni modra poteza, še posebej ne v volilnem letu. Zaradi Luke ga je zapustil koristni sodelavec Vojko Rotar, s cveta Marjetice pa je odrezal Rotarjevega šefa, doslej neskončno lojalnega Gašparja Gašparja Mišiča. Pa še ena pomenljiva iz fuzbalskih krogov: če je Popoviču v jesenskem delu nogometnega prvenstva še uspelo vplivati, da so se nogometaši osovraženega Ankarana morali prebijati na domače tekme v Dravograd, bodo v spomladanskem delu zelo verjetno igrali nekje bliže.

Za povrh je po neuradnih informacijah konec leta dal naročiti še preverjanje javnega mnenja, kako bi se mu godilo na županskih volitvah, če bi znova kandidiral - pa rezultati zanj niso bili tako navdušujoči, kot je vajen.

Biti lojalen Popoviču pomeni biti tiho, ko želi on, in govoriti, kot želi on. Še Mišič je, kar si težko predstavljamo, večkrat obmolknil v županovi družbi.

In če temu prištejemo še sovražni odnos do medijev vsevprek in žalosten poskus kovanja političnih točk na primeru smrtno ponesrečenega delavca v Luki, je videti, da ima Boris Popovič - pred svojimi petimi lokalnimi volitvami - problem.

A vendarle ne gre sklepati prehitro. Vsaj pri rezu Mišiča ne gre delati drame, morda je vse skupaj le del politične igre. Najbrž Mišiču lahko samo koristi, da nima nalepke Popovičev človek, če bo kje kandidiral. Biti lojalen Borisu Popoviču pomeni biti tiho, ko želi on, in govoriti, kot želi on. Še Mišič je, kar si težko predstavljamo, večkrat obmolknil v županovi družbi. Mogoče trenutno pač drug drugega ne potrebujeta. Kar pa ne pomeni, da bo tako za vedno. Se bosta že pobotala, če bo treba. Ne pozabimo, da se je koprski župan že večkrat razhudil na marsikaterega lojalnega zaveznika in se z njim razšel, a ga k sebi spet poklical, ko je bilo treba; Francija Matoza, Anteja Guberca, Tomaža Gantarja ...

Volilno leto je še dolgo. Ustavimo se torej pri tem, da je Boris Popovič na začetku volilne partije slabo odigral kakšno figuro in da je po 16 letih v lokalni politiki premagljiv. Če bi imel tekmeca, seveda. Za zdaj ga ni.

---

---