Litovca sta ravnala po pravilih

Za rokometnima sodnikoma Petrom Ljubičem in Nenadom Krstićem s Kozine je spoštljiva 37-letna kariera. Sodila sta moški finale olimpijskih iger leta 2012 v Londonu, leto kasneje finale moškega svetovnega prvenstva v Španiji, pravico sta delila na finalu klubskega svetovnega prvenstva v Dohi leta 2012, finale svetovnega prvenstva v Španiji leto zatem, pa finale klubskega svetovnega prvenstva v Dohi. Dvakrat sta sodila tudi tekmi za bron na svetovnih prvenstvih, trikrat polfinale na evropskih in svetovnih prvenstvih ter v polfinalu lige prvakov.

KOZINA > “Resda ves čas tekme Slovencev z Nemci nisem sedel pred TV ekranom, sem pa videl zadnjih dvanajst minut tekme. Tudi izključitev Šerbca na slovenski klopi je posledica specifične situacije, a po pravilih. Nemški igralec je stekel v protinapad, Kavtičnik pa naj bi se ga na njegovi poti dotaknil, tako da je igralec izgubil smer gibanja. Sodnik je ocenil, da je šlo za dotik, ki mu posledično sledita najstrožja kazen in izključitev. Po TV ni bilo povsem jasno videti, da se ga je res dotaknil, a pri hitrosti drvenja v napad lahko vsak dotik pomeni malo katastrofo. Vsekakor je situacija na igrišču predmet diskusije, obremenjene tudi z revoltom Slovencev po prvi tekmi z Makedonijo,” je del odgovora Petra Ljubiča na naše vprašanje o spornem odločanju sodnikov na ponedeljkovi tekmi evropskega prvenstva med Nemčijo in Slovenijo v Zagrebu.

“Če se jaz strinjam ali ne, pa mislim, da sta zadnjo odločitev sodnika dosodila prav oziroma tako, kot velevajo pravila. Nekaj mejnih odločitev prinašajo tudi končnice tekem v drugih športih. Pri košarki je na koncu veliko namernih napak, narejenih, da nekdo potem izvaja proste mete v upanju, da bo zgrešil ter tako ponudil priložnost nasprotni ekipi. Tudi v rokometu je več spornih pravil, na eno smo naleteli tudi Slovenci prav ob izteku tekme z Nemci. Za napako pri izvajanju zadnje akcije je litovska sodnika spomnil kar bister nemški vratar in sodnika sta nazadnje storila to, kar velevajo pravila,” komentira Peter Ljubič. “Po mojem sta se odločila prav, le predolgih šest, sedem minut sta čakala na odločitev, ker ni bilo dovolj prepričljivega televizijskega posnetka te akcije. Režiser tekem očitno ni specialist za rokomet, zato posnetki, ki so na voljo televizijskim gledalcem, ne pokažejo zanesljivo dejanskega stanja. Sam litovska sodnika poznam, vem, da gre za fanta, ki sta 100-odstotno v redu. Zagotovo jima ni nihče ni narekoval odločitve, je pa res, da je bila ta tekma zanju najbrž pretežka. Ker sta kot sodnika kakovostno limitirana, taki tekmi enostavno nista bila dorasla. Morda ni odveč podatek, da sta Litovca lani sodila četrtfinale svetovnega prvenstva med Nemčijo in Katarjem, tekmo so Nemci v dramatični končnici izgubili in morda sta proti Sloveniji piskala tudi pod vplivom takratnega poraza Nemcev.”

Ljubič je prepričan, da njuno sojenje na ponedeljkovi tekmi ni bilo plod kakršnegakoli maščevanja: “Saj sta tudi ob sedemmetrovki za 25. slovenski gol izključila nemškega igralca. Če bi imela drugačne namere, tega ne bi dosodila. Menim, da sta enostavno podlegla teži tekme in nenehnim pritiskom iz obeh reprezentanc.”

Ljubič se v zvezi s pravili spomni, da so na olimpijskih igrah leta 2008 sodnike naprosili za njihove predloge. “Midva s Krstićem sva predlagala, da bi pravilo izvajanja sredine po golu črtali in da bi vratar po golu novo akcijo svoje ekipe začel po treh metrih v svojem šestmetrskem prostoru. Bezljanje na sredino igrišča in napake ob tem bi odpadli. Napisala sva, upoštevali pa naju niso. Najbrž niso še koga in pravila so taka, kot so.”

Spomni se tudi podobne lastne izkušnje: “Na SP leta 2009 v Zadru sva sodila tekmo Nemcev in Norvežanov. V zadnjih sekundah sva trikrat popravljala izvajanje prekrška Nemcev, čas je potekel in favoriti so za gol izgubili. Čeprav sva sodila po pravilih, pa je moč nemške zveze vplivala tudi na najino kariero, saj naju potem leto dni ni bilo na mednarodni sceni. Čez šest let se nama je nato na svetovnem prvenstvu v Katarju takratni nemški selektor Heiner Brandt opravičil.”

Zaradi starostne omejitve ob 50-letnici Nenada Krstića sta avgusta lani prenehala soditi na mednarodnem prizorišču, kjer bosta čez leto dni lahko aktivnost nadaljevala kot delegata. Ne vesta pa še, kakšen je njun status v Sloveniji. Lahko bi še sodila, lahko bi bila delegata, a sta v očeh pristojnih tudi enostransko očrnjena, da v karieri nista sodila pošteno. Že dolgo čakata na napovedani sestanek s predsednikom RZS Franjem Bobincem na olimpijskem komiteju. Če ga kmalu ne bo, bosta javnosti sama predstavila njun pogled, ki pa utegne biti za marsikoga neprijeten.

---