Na cestah najmanj mrtvih doslej

V minulem letu so slovenske ceste terjale 106 življenj. To je najmanj umrlih na milijon prebivalcev v zgodovini Slovenije. Po slabših statistikah v letih 2015 in 2016, ko je umrlo 120 oziroma 130 udeležencev v cestnem prometu, lanski podatek spet daje upanje, da bo Slovenija uspela uresničiti zaveze iz prometne strategije. Letos bi se morala število umrlih zmanjšati na 96, hudo poškodovanih pa na 592.

LJUBLJANA > Prometna varnost v Sloveniji se je izboljšala, poudarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP) in Policiji. Slovenija se je po kvečjemu zadovoljivem letu 2015 in pesimističnem letu 2016, lani vrnila na premico, ki si jo je začrtala do leta 2022. Cilj je, da takrat na slovenskih cestah ne bi umrlo več kot 70 ljudi, hudo poškodovanih pa jih ne bi bilo več kot 460.

Problematična ostajata hitrost in alkohol

Lani se je prometna varnost izboljšala na vseh področjih: zmanjšalo se je število prometnih nesreč, manj je bilo lažje in težko telesno poškodovanih, manj je bilo smrtnih žrtev. Največ ljudi, kar 40, je na cestah umrlo spomladi, poletje je bilo varnejše kot pretekla leta, zlasti pa se je varnost izboljšala jeseni. September je bil celo najboljši v zadnjih 25 letih.

Glavni dejavniki tveganja za nastanek prometne nesreče ostajajo neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Zaradi prevelike hitrosti je umrlo 45 udeležencev v prometu, zaradi opitosti povzročitelja pa 30. Povprečna stopnja alkoholiziranosti ostaja visoka, 1,44 promila.

Na cestah so bili najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto. Ta je zanje najbolj nevarna spomladi, ko je na njej še pesek, asfalt pa še ni segret. Lani je v prometu umrlo 24 voznikov motornih koles in pet voznikov mopedov. “To je izredno velika številka, nekoliko višja kot v prejšnjih letih,” je izpostavil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Vozniki motornih koles so v 14 primerih nesrečo, v kateri so umrli, povzročili sami.

Sicer pa največ udeležencev v cestnem prometu umre v osebnih vozilih. 32 umrlih je bilo voznikov osebnih vozil, 18 je bilo sopotnikov v vozilih. 16 umrlih v vozilih ni bilo privezanih z varnostnim pasom. Poleg naštetih je lani v prometu umrlo še enajst kolesarjev in deset pešcev.

Policisti so sicer lani kaznovali 350.000 udeležencev cestnega prometa. Izrekli so 116.000 glob zaradi prekoračitve hitrosti, 48.000 voznikov so oglobili zaradi neuporabe varnostnega pasu, skoraj 30.000 zaradi uporabe telefona med vožnjo. Policisti so z alkotesti preverili 365.000 voznikov, na voznike pod vplivom alkohola pa so naleteli v več kot 14.000 primerih. Policisti so odredili tudi 2400 pregledov za droge. Zasegli so 4500 vozil ljudem, ki so vozili brez vozniškega izpita ali so večkratni kršitelji cestno prometnih predpisov.

Bdijo nad obnašanjem tujcev

Na AVP in policiji analizirajo tudi podatke, koliko kršiteljev prometnih predpisov in povzročiteljev nesreč je bilo tujih državljanov. Ti podatki so pomembni, poudarja direktor agencije Igor Velov: “Spremljamo dva vidika: koliko je poškodovanih ali mrtvih, še bolj pomemben podatek za nas pa je, kdo so povzročitelji in kakšne vrste prometnih nesreč povzročajo.” Zaradi tega so lani in predlani pred začetkom turistične sezone tujcem v več tujih jezikih delili prospekte o prometnih pravilih in kaznih v Sloveniji. Policija veliko poostrenih nadzorov na avtocestah opravi konec tedna, ko preverja tehnično brezhibnost in preobremenjenost vozil iz Romunije. “Tudi zaradi tega nadzora so vozila bistveno bolj sodobna, kot so bila v prvih letih, ko so se vozili z res starimi in izrabljenimi vozili,” je pojasnil Kapun.

Slovenija, ki je lani beležila 51 smrti na milijon prebivalcev, je prometno varnost izboljšala do te mere, da je zdaj v evropskem vrhu, je izpostavil Velov, ki to pripisuje kontinuiranemu delu na področju preventive in dobremu sodelovanju vseh, ki so v vladnem in nevladnem sektorju zadolženi za prometno varnost. Letos bodo z aktivnostmi nadaljevali. AVP bo dodatno okrepila prometne vsebine v šolstvu hkrati pa povečala sredstva za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni in nevladnih organizacij.

V nacionalnih preventivnih akcijah bodo posebno pozornost namenili mobilnim telefonom, motoristom in pešcem. Med drugim bi se lahko že letos zaostrila zakonodaja v delu, ki se nanaša na rabo mobilnih telefonov. Stališče AVP je nedoumno. “Mi trdimo, da je raba mobilnega telefona hujši prekršek,” pravi Velov. V slovenski zakonodaji se hujši prekršek kaznuje s tremi kazenskimi točkami in 250 evri globe.

---