Mehurčki za praznično zdravico

Čeprav peneča se vina vse bolj izstopajo iz zgolj prazničnega okvirja in decembrskih praznovanj, pa je to vendarle najbolj njihov čas. Po svetu poraba narašča, največji zvezdnik je prosecco iz severovzhodne Italije, pa tudi pri nas je videti, da so peneča se vina vse bolj priljubljena.

V Sloveniji se veča nabor pridelovalcev penečih se vin, vse več vinarjev jih dodaja v svojo ponudbeno paleto, tu in tam se kateri od njih odloči, da bodo v središču njegove pridelave. Čeprav je mogoče tudi v bližnji trgovini dobiti mehurčke, pa se bo treba za kaj bolj posebnega nekoliko bolj potruditi.

Peneča se vina, ki jim pri nas pravimo tudi penine, čeprav je to ime rezervirano za vsaj kakovostna vina po slovenski klasifikaciji, so zelo različna. Ločimo jih glede na poreklo, na način pridelave, po hitrejši tankovski ali daljši klasični metodi, po barvi, glede na ostanek sladkorja v njih, ki je odvisen od dodatka odpremnega likerja in glede na aromatični profil.

O okusih se sicer ne razpravlja, a nekako velja, da je tistim, ki imajo površnejši stik s svetom penečih se vin, bolj pri srcu aromatično vino z ostankom sladkorja. Tako so slovenski tržni hit polsuhe penine, vse več je na tržišču muškatnih z izrazito cvetico. Za spajanje vina s hrano je treba nekoliko v drugo smer, k suhim, nearomatičnim penečim se vinom. Vstopni razred je prosecco oziroma vina, pridelana po tankovski metodi. Družina proseccov je široka in pestra, a načeloma gre za enostavnejša in bolj sadna vina. Drugo vrenje v steklenici in daljše zorenje na kvasovkah pa v vino pričarajo kompleksnost in značilne kvasne note. Seveda mora biti tudi osnovno vino ustrezno in kakovostno, da bo takšno tudi peneče.

Najznamenitejša peneča se vina so šampanjci, a peneča vina pridelujejo domala v vseh vinorodnih deželah. Znane so katalonske kave, spumante iz Franciacorte in Tridentinskega, nemški sekti, pri nas pa je nekaj specialistov, ki so orali ledino in še zdaj skrbijo za kakovostni vrh. Posebno omembo si zasluži Miran Sirk (Bjana) iz Biljane, ki je v letošnjem ocenjevanju britanskega Decanterja dosegel najodmevnejšo oceno za slovenske penine doslej. Nabor penečih se vin, od proseccov prek domačih penin do šampanjskih posebnosti in klasik, so ondan na Zemonu kolegom in gostincem predstavili izkušeni someljeji, v prvi vrsti Mira Šemič.

Kar koli bo na praznični mizi, pa naj bo na vsak način primerno ohlajeno. Glede kozarcev ni strogih zapovedi: lahko so tudi za belo vino, za karakterne šampanjce tudi širši.

---