Kako praznujejo božič drugod po Evropi in na drugih celinah

Božič, eden največjih krščanskih praznikov je tu. Povsod po svetu se bodo družine zbrale in ga tradicionalno v krogu najbližjih praznovale. Doma vemo, kako družine praznujejo božič. Kako pa praznovanje poteka drugod po Evropi in v svetu?

Drugi največji krščanski praznik - takoj za veliko nočjo - je spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Katoliki ga praznujejo 25. decembra, medtem ko ga pravoslavci 7. januarja. Božič v današnjem obdobju povezujemo z dvema temeljnima ravnema. Ena je družinska, ki z versko zavestjo ali brez nje ohranja tradicionalno praznovanje. Druga pa je javna forma, ki se oklepa potrošništva. Kot piše Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje, gre za sodobno prepletanje različnih vsebin. Ravno ta večplastnost mu daje še dodaten čar. Postal je eden najpriljubljenejših javnih in skupinskih praznikov, ki pa še vedno najbolj stavi na povezanost družine in doma.

Družine so ponovno zbrane tako v Evropi …

Po svetu ljudje različno praznujejo božič. Vsak narod ima svoje šege in navade. Skozi pesmi, ki so zaščitni znak prazničnega vzdušja, smo se naučili voščiti božič v različnih jezikih. Srečen božič, Merry Christmas, Feliz Navidad, Sretan Božič, Joyeux Noël, Buon Natale, Feliz Natal, Veselé Vánoce, Craciun fericit, Prettige kerstdagen in še in še bi lahko naštevali.

Vsak praznuje božič na svoj način. A nekaj je vsem skupno. To je povezanost družine. “Ne predstavljam si, da božiča ne bi preživel skupaj z družino. Smeh, obdarovanje in to, da vidiš celotno družino skupaj, je nekaj neprecenljivega,” nam je o posebnosti božiča povedal Nathan, ki prihaja iz Belgije. Podobnega mnenja je tudi Moritz iz Nemčije: “Božič je poseben dan za celotno družino. Vsako leto ga praznujemo skupaj. Še takrat, ko je bila sestra v Boliviji, smo se za božič odpravili k njej in praznovali kar tam. Začnemo zgodaj zjutraj 24. decembra. Že takrat se čuti praznično vzdušje. Zajtrkujemo, se lepo oblečemo in se ob pogovorih, branju in različnih igrah družimo. Prav tako skupaj okrasimo božično drevo.”

… kot na Havajih ali v Južni Koreji

Če skočimo čez lužo in se ustavimo na tihooceanskem otočju Havaji, bomo srečali Chrisovolandou. Za njeno družino pomeni božič, poleg zahvalnega dneva in velike noči, enega največjih praznikov. “Je moj najljubši čas v letu. Vsi smo skupaj in se imamo radi,” je povedala Vol, kot jo kličejo prijatelji, in dodala, da je na Havajih vse skupaj nekoliko drugače od preostalega dela Združenih držav Amerike: “V primerjavi z ostalim svetom in Ameriko je pri nas drugače, saj prave zime nimamo. A drevesa prav tako okrasimo in postavimo lučke okrog hiše ter praznujemo z božično večerjo. Moja družina sledi nekaterim grškim tradicijam, kot sta odpiranje enega darila na božični večer in priprava grških sladic.”

Podobno je na vzhodu, natančneje v Južni Koreji. Čeprav slednja v zgodovini ni bila tradicionalno krščanska država, je danes tam veliko kristjanov. Chaeyeon preživi božič doma z družino: “Po navadi sem doma s svojimi najbližjimi. Ko sem bila mlajša, je moja družina skoraj vedno pripravljala majhna božična drevesa. Danes več ni tako, saj predvsem poslušamo in prepevamo božične pesmi.”

Pisana paleta božičnih jedi

V Sloveniji pri božični večerji ne sme manjkati svinjina. Prav tako je potica nuja. Že v sosednji Italiji je drugače. Ravno zato je božič poseben, saj širom sveta ljudje pripravijo tisoč in eno jed. “V Italiji ima vsaka regija značilne jedi. Naša družina si rada privošči slaščici, kot sta pandoro in panettone. Prav tako se sladkamo s tronchettom, podolgovato torto, ki je prekrita s čokolado,” je povedala Elisa, ki je doma v Trstu. Podobno se v božičnem času s čokoladnimi priboljški rada sladka Henriët z Nizozemske: “Težko je reči, katere so naše tradicionalne jedi. Morda bi izpostavila chocolade kerstkransjes. Gre za čokoladne obročke, ki so polnjeni z marcipanom in posuti z različnimi dodatki.”

Nikola je 24-letno dekle iz češkega Brna. Njen božič je predvsem v znamenju družine, božičnih dreves, otrok, okraševanj in daril. Pomembne so tudi tradicionalne češke jedi. Čeprav obstaja pravilo, da si 24. decembra prislužijo božično večerjo tako, da prej ne jedo ničesar, ga velikokrat prekršijo. Večerja, ki si jo postrežejo, ko zasveti prva zvezda na nebu, je tradicionalna.

“Najprej si privoščimo majhen piškotek z medom. Nadaljujemo z ribjo juho. Za glavno jed si pripravimo krapa, ki ga spremlja krompirjeva solata. Seveda, na koncu ne manjka sladkarij,” Nikola opisuje božično mizo, polno raznovrstnih jedi, ki jo najdemo v njeni hiši.

Podobno kot pri katolikih, tudi pri pravoslavcih božič velja za enega največjih krščanskih praznikov. Praznujejo ga nekoliko pozneje, in sicer 7. januarja. Radu-Dan je Romun, ki prihaja iz Cluja. Rad pomaga pri pripravi jedi, največ stresa pa mu povzroča obdarovanje. “Najbolj stresno je razmišljanje o darilih, ki jih izbiram za svoje bližnje in prijatelje. Veliko raje sodelujem pri jedeh, ki jih postrežemo. Manjkati ne smeta sarma in svinjski zrezek s krompirjem. Prav tako se mi ob sladkem kruhu z različnimi okusi in piškoti v obliki rogov vselej cedijo sline,” pripoveduje o božični večerji.

Božič je pred vrati, ponovno bodo družine na kupu. Veselje ob tako težko pričakovanem prazniku bo zajelo skoraj vsak kotiček na zemeljski obli. In kot v svoji pesmi Božična prepeva Iztok Mlakar, na sveti večer ne smemo biti jezni. Na vse zamere moramo enostavno pozabiti.

---